Peregrina, znana tudi kot sveta Peregrina Rimska, zgodnjekrščanska mučenka in svetnica, * 290 ali 299, Luzitanija, † 304 ali 313, Rim. Nekateri viri jo povezujejo s sveto Nežo, morda kot njeno služabnico. Štirinajstletna je bila v Rimu pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom. Na Kranjskem je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred Turki. Njene relikvije so bile iz katakomb prepeljane v Ljubljano in nazadnje pristale v Tunjicah.
Življenje in mučeništvo Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v Luzitaniji. Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v Rim. Nekateri viri jo povezujejo s sveto Nežo, morda kot tovarišico ali služabnico. Štirinajstletna naj bi bila pod cesarjem Dioklecijanom zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313. Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev. V njen grob je bila položena tudi skodelica, v kateri je bila shranjena njena kri.
Svetništvo
Katoliška cerkev Njen god je 5. oktobra.
Pravoslavna cerkev
Na slovenskih tleh
Ljubljana Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787.
Smlednik Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju. Ta jih je še istega leta izročil baronu Francu Smledniškemu. Ta jih je dal prenesti v grajsko kapelo svete Valburge v Smledniku (sedanjo podružnično cerkev svete Valburge v Valburgi). V kapeli je dal postaviti oltar svete Peregrine, na katerem so bile njene relikvije. Na oltarju je slika njenega mučeništva, ki jo je naslikal kranjski slikar Leopold Layer.
Tunjice Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, je Peregrine relikvije 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah. Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije svete Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic. Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem.
V ljudski pesmi
Zbiratelj ljudskih pesmi Franc Kramar je v svojem zapisovanju ljudskih pesmi zapisal dve cerkveni pesmi o Peregrini. Eno Ni ga imena, levšega, - koker lubiti Jezusa je zapisal v Srednjih Bitenjah, drugo z naslovom Mi se dones obernimo, pa v Domžalah.
O njej je pisal tudi škof Anton Martin Slomšek v svoji knjigi Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov iz leta 1953.
V umetnosti
Peregrina med svetima Petrom in Pavlom
Peregrina, obdana s svetnikoma Petrom in Pavlom, stoji sredi cvetlične pokrajine, ki morda predstavlja raj. Na tak način je bila pogosto prikazana sveta Neža, se katero naj bi bila Peregrina povezana.
Bakrorez ob prihodu njenih relikvij v Ljubljano
Bakrorezec brat Konstantin od sv. Križa, bosonogi avguštinec češkega rodu, ki je bil takrat gojenec samostana sv. Jožefa v Ljubljani, je januarja 1660 vrezal podobo svete Peregrine, in razne simbole, ki so bili vloženi v knjižico, natisnjeno ob priložnosti prenosa svetih ostankov mučenke.
Mučenje svete Peregrine Leopolda Layerja
Na sliki njenega mučeništva, ki jo je Leopold Layer naslikal za stranski oltar svete Peregrine v smledniški grajski kapeli, je upodobljena mučenka s tremi mučitelji. Peregrina nosi svetlo modro obleko ter ima zvezane roke. Njeni lasje, za katere jo vleče eden od mučiteljev, so svetlo rjave barve. Na vrhu slike je angelček, ki v levi roki drži palmovo vejo, v desni pa venec (simbola mučeništva). Slika je bila narejena okoli leta 1890. Po njej je bilo izdelanih več podobic.
Ločevanje Druga znana sveta Peregrina, mučenka, je Peregrina iz Nikomedije, ki goduje 22. februarja, ter je umrla mučeniške smrti skupaj s svojo materjo sveto Matrono in tovarišicami.
Galerija
Sklici