Svjatopolk I. Vladimirovič (, , ), znan tudi kot Svjatopolk Prekleti ali Prekleti knez (), od leta 988 do 1015 knez Turovske kneževine in od leta 1015 do 1019 veliki kijevski knez, * okoli 980, † 1019.

Vzdevek Prekleti si je prislužil, ker je med svojim prizadevanjem obdržati se na oblasti domnevno umoril svoje brate. Zgodovinarji o njegovi dejanski odgovornosti še razpravljajo.

Svjatopolku pripisuje svoj izvor družina Svjatopolk-Mirski iz dinastije Rurikidov, kar ji je med svojim vladanjem priznal car Peter Veliki.

Zgodnje življenje Svjatopolkova mati je bila grška redovnica, ki jo je Svjatoslav I. ujel v Bolgariji in jo poročil z svojim zakonitim dedičem Jaropolkom I., ki je leta 972 postal knez. Leta 980 je Jaropolka I. ukazal umoriti Jaropolkov brat Vladimir in se poročil z njegovo vdovo, s katero je imel tri otroke. Najstarejši med njimi bi lahko bil Svjatopolk I., čeprav je njegovo poreklo vprašljivo.

Ko je bil Svjatopolk star osem let, ga je Vladimir postavil za kneza Turovske kneževine in kasneje uredil njegovo poroko s hčerko poljskega kralja Boleslava I. Hrabrega. Mlada princesa je prišla v Turov skupaj s koloberškim (danes Kołobrzeg) škofom Reinbernom. Nezadovoljen z Vladimirjem in s podporo žene in škofa Reinberna je Svjatopolk začel priprave na vojno proti Vladimirju, verjetno računajoč na podporo svojega tasta Boleslava. Vladimir je kmalu odkril Svjatopolkove namere in njega, njegovo ženo in škofa Reinberna vrgel v ječo, kjer je Reinbern umrl.

Biografija po domačih virih Domači primarni vir je Primarna kronika (Zgodovina minulih let).

Malo pred Vladimirjevo smrtjo je bil Svjatopolk izpuščen iz zapora. Leta 1015 je kraljevo spremstvo prikrilo Vladimirjevo smrt, da bi preprečilo, da bi se Svjatopolk dokopal do kijevskega prestola. Ko je Svjatopolk izvedel za Vladimirjevo smrt, mu je to kljub temu skoraj takoj uspelo.

Kijevčani niso kazali velike naklonjenosti do Svjatopolka, zato jih je poskušal pridobiti na svojo stran z darili. Zatem se je odločil, da se bo znebil vseh treh Vladimirjevih sinov - Borisa, Gleba in Svjatoslava, katerih zahteve po kijevskem prestolu so ogrožale njegovo oblast. Največjo nevarnost je predstavljal Boris, ki je bil poveljnik Vladimirjeve osebne straže in vojske in je užival podporo meščanov.

Svjatoslav I. je poslal višgorodske bojarje, da ubijejo Borisa. Borisa in njegovega služabnika so med spanjem v njunem šotoru zabodli do smrti. Gleba so v vreči odpeljali v Kijev, kjer so ugotovili, da je še živ, potem pa so ga Varjagi s sulico rešili trpljenja. Svjatopolk si je s tem trojnim umorom prislužil vzdevek Prekleti. Ko je za trojni umor izvedel tretji Vladimirjev sin, novgorodski knez Jaroslav, se je odločil, da se bo s podporo novgorodskih meščanov in Varjagov vojskoval proti Svjatopolku. Bitka se je zgodila leta 1016 nedaleč od Lubeča, blizu reke Dneper. Svjatopolk I. je bil poražen in je pobegnil na Poljsko.

Leta 1018 se je vrnil v Kijevsko Rusijo in s pomočjo tasta premagal Jaroslava in zavzel Kijev. Poljski kralj Boleslav je s svojo vojsko ostal v Rusiji nekaj mesecev, potem pa se je vrnil na Poljsko in na poti domov zavzel nekaj červenskih mest.

Medtem so posadnik Konstantin Dobrinič in meščani Novgoroda prepričali Jaroslava, naj se ponovno vojskuje proti Kijevu. Jaroslavova vojska je porazila Svjatopolka in ga prisilila v beg v stepe. Svjatopolk se je kmalu zatem vrnil z vojsko Pečenegov in napadel Jaroslava na reki Alti, a je bil ponovno poražen in je pobegnil na Poljsko. Na poti tja je julija 1019 umrl. Svjatopolka je morda umoril potomec Valuka Osvajalca (Wallux dux Winedorum)Słownik starożytności słowiańskich. Vol. 2. Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolińskich, 1965, str. 382. ki je leta 1018 pomagal njemu in njegovemu tastu Boleslavu I. na pohodu proti Jaroslavu.

Biografija po tujih virih thumb| Jan Matejko (1892): Svjatopolkova poroka V prejšnjem stoletju se je tradicionalno mnenje o Svjatopolkovi karieri nekoliko spremenilo. Obstajajo trditve, da je Vladimirja v Kijevu nasledil sin Boris, medtem ko je bil Svjatopolk še v zaporu. Ena od nordijskih sag, imenovana Ejmundova saga in je del Ingvarjeve sage Víðförla, izjemno podrobno krivi Jaroslava za umor njegovega brata Burizlafa. Ta Burizlaf bi lahko bil Svjatopolk, katerega četam je poveljeval poljski vojvoda Boleslav. V nekaterih sagah se kot Burislav prevajata tudi imeni Boleslav in Boris. Zato se domneva, da je Svjatopolk zasedel prestol po Borisovem umoru in poskušal odbiti Jaroslavove napade in poskuse kaznovanja Borisovih morilcev.

Kronika Thietmarja Merseburškega, ki je umrl leta 1018, bi lahko veljala za edino sodobno in nepristransko poročilo o dogodkih, vendar je Thietmarju podatke morda posredoval sam Svjatopolk med svojim kratkim izgnanstvom na poljskem dvoru. Vprašanje Svjatopolkove krivde v Thietmarjevih zapisih je zato mogoče razlagati tako ali drugače. Eno mesto v njegovi kroniki je mogoče razlagati kot pobeg Svjatopolka iz Kijeva na Poljsko takoj po očetovi smrti.

Thietmar trdi, da je kralj Boleslav leta 1017 podprl svojega zeta proti Jaroslavu. Datum se ujema z datumom prvega Svjatopolkovega poraza proti Jaroslavu, ki ga omenja Primarna kronika. Kralj Boleslav se je pripravljal na pohod proti Kijevu in nenadoma ustavil uspešno vojno proti nemškemu cesarju Henriku II., zato je malo verjetno, da bi bil Svjatopolk prisoten na njegovem dvoru od leta 1015, kar pogosto domnevajo zgodovinarji, ki imajo Svjatopolka za krivega umora Borisa in Gleba.

Arheološke najdbe Elitnem bojevniku, pokopanem na pokopališču Bodzia v bogatem grobu približno leta 1010-1020, je bil odvzet vzorec tkiva za DNK analizo. Rezultati analize in najdbe na pokopališlu kažejo na tesno povezavo pokopanih z vladajočo elito Kijevske Rusije. Pokopani moški so bili verjetno žrtve bojev, povezanih s Svjatopolkom. Pokopališče v Bodzii je izjemno, ker kaže na povezavo Skandinavije in Kijevske Rusije. Elitni bojevnik ni bil preprost bojevnik iz knežjega spremstva, ampak je pripadal knežji družini.

Njegov grob je najbogatejši na celotnem pokopališču, analiza stroncija v njegovi zobni sklenini pa kaže, da ni bil domačin. Domneva se, da je na Poljsko prišel s Svjatopolkom in umrl nasilne smrti. Ugotovitve ustrezajo dogodkom iz leta 1018, ko je Svjatopolk po umiku iz Kijeva pobegnil na Poljsko. Možnosti, da je bil mož iz Bodzije sam Svjatopolk, ni mogoče izključiti.

Sklici

Kategorija:Rojeni leta 980 Kategorija:Umrli leta 1019 Kategorija:Vladarji v 10. stoletju Kategorija:Vladarji v 11. stoletju Kategorija:Kijevska Rusija