Rimske terme v Ankari so ruševine starodavnega rimskega kopališkega kompleksa v Ankari v Turčiji, ki so jih odkrili med izkopavanji, izvedenimi v letih 1937–1944, in so bile nato odprte za javnost kot muzej na prostem.
Zgodovina Terme so nahajajo na planoti, tradicionalno znani kot Çankırı Kapı, ki se dviga 2,5 metra nad zahodno stranjo Çankırı Caddesi, približno 400 metrov od središča starega okrožja Ulus v Ankari in je bila identificirana kot höyük (gomila) z rimskim, pomešanim z bizantinskim in seldžuškim materialom na vrhu in frigijskim naselbinskim materialom ob vznožju.
Starodavno mesto Ancyra (sodobna Ankara) je stalo na križišču med Vzhodom in Zahodom, v rimskem obdobju pa je strateška lega mesta privedla do njegovega vzpona kot glavnega mesta province Galatija. Vzhodno od te planote je tekla cesta iz mestnega svetega območja, območja Avgustovega in Rimskega templja, katere del, obdan s stebri iz sivožilnega marmorja s korintskimi kapiteli iz drugega ali tretjega stoletja, je bil odkrit med gradnjo Çankırı Caddesi, med razvojem Ankare v novo turško prestolnico v 1930-ih.
Terme je v 3. stoletju zgradil rimski cesar Karakala (vladal 198–217), ki je v Rimu zgradil tudi Karakalove terme v čast Asklepiju, bogu medicine. Terme so bile v uporabi do 8. stoletja, ko jih je uničil požar, tako da so ostale le ruševine kleti in prvega nadstropja.
Sosednji höyük (gomila) je leta 1937 izkopal prof. dr. Remzi Oğuz Arık in razkril frigijske in rimske ostanke. Generalni direktor muzejev Hamit Z. Koşay in terenski direktor Necati Dolunay sta vodila nadaljnja izkopavanja, ki jih je financiralo Türk Tarih Kurumu (Turško zgodovinsko društvo), pri katerih so terme razkrili v letih 1938–1939 in jih v celoti razkrili v letih 1940–1943. Arhitekt izkopavanj Mahmut Akok je pred začetkom obnove kopališč raziskal in narisal rekonstruiran načrt.
Prof. dr. Arık je lahko gradnjo kopališč datiral v obdobje vladavine Karakale na podlagi kovancev, najdenih med izkopavanji, kar podpirajo sodobni napisi, medtem ko nadaljnji kovanci kažejo, da so bila kopališča neprekinjeno v uporabi približno 500 let in so bila občasno popravljena.
Razporeditev Vstop na lokacijo je mogoč skozi blagajno na ulici Çankırı Caddesi, ki se odpira na staro palestro (igrišče za rokoborbo), ki jo je obdajal portik s 128 marmornimi stebri (32 na vsaki strani), ki so danes porušeni in so dom razstave nagrobnikov, oltarjev in drugih napisov iz rimskega, bizantinskega in poznega helenističnega obdobja.
Za palestro so apoditerij (garderoba) in trije deli term: kaldarij (vroča kopel), tepidarij (topla kopel) in frigidarij (hladna kopel), razporejene v tipični zasnovi. Nenavadno velike dimenzije tepidarija in kaldarija so posledica priljubljenosti teh toplejših območij med mrzlimi zimami v mestu. Najbolj izstopajoča ohranjena značilnost so opečni stebri, ki so podpirali tla in okoli katerih je krožil zrak, segret v podzemnih pečeh, za ogrevanje prostorov zgoraj.
Ostanki stebričaste ceste so vidni severno od palestre.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave
The Remnants of Roman Ancyra, Bilkent University Department of Archaeology Ankara Römisches Bad
Kategorija:Ankara Kategorija:Rimska arhitektura Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji Kategorija:Muzeji v Turčiji