Univerza Ez-Zitouna (, ) je srednjeveška javna univerza v Tunisu v Tuniziji. Univerza izvira iz mošeje Al Zajtuna, ustanovljene v poznem 7. ali zgodnjem 8. stoletju, ki se je razvila v glavno islamsko izobraževalno središče v severni Afriki. Sestavljajo jo najstarejši in najvišji inštitut za teologijo in najvišji inštitut za islamsko civilizacijo v Tunisu ter raziskovalna ustanova, Center za islamske študije, v Kairouanu.

Zgodovina

O poučevanju v mošeji Al Zajtuna pred 14. stoletjem je malo podatkov. Takrat so najverjetneje prostovoljno ponujali tečaje ulemi (islamski pravni učenjaki), vendar ne na organiziran način. Stoletja je bil Kairouan zgodnje središče učenja in intelektualnih dejavnosti v Tuniziji in Severni Afriki na splošno. Od 13. stoletja dalje je Tunis pod vladavino Almohadov in Hafsidov postal glavno mesto Ifrikije. Ta premik oblasti je pomagal Al Zajtuni, da je zacvetela in postala eno glavnih središč islamskega učenja. Ibn Khaldun, prvi socialni zgodovinar v zgodovini, je bil eden od njenih produktov. Cvetoča univerza je privabljala študente in učence iz vseh delov takrat znanega sveta. Poleg teoloških disciplin – kot je eksegeza Korana (tafsir) – je univerza poučevala fiqh (islamsko pravo), arabsko slovnico, zgodovino, znanost in medicino. Imela je tudi kutab oziroma osnovno šolo, ki je otroke učila brati, pisati in si zapomniti verska besedila. Sistem poučevanja ni bil tog: udeležba ni bila obvezna in študenti so lahko obiskovali tečaje po lastni izbiri. Študenti, ki so obiskovali tečaj in postali dovolj usposobljeni, da so predmet lahko sami poučevali, so od svojega inštruktorja prejeli potrdilo, imenovano idžaza.

Univerzi so bile priložene tudi bogate knjižnice. Rokopisi so zajemali skoraj vse predmete in znanosti, vključno s slovnico, logiko, dokumentacijo, bontonom raziskovanja, kozmologijo, aritmetiko, geometrijo, minerali, poklicnim usposabljanjem itd. Ena od njenih znanih knjižnic, al-Abdaliyah, je vsebovala veliko zbirko redkih rokopisov, ki so privabljali učenjake iz tujine. Velik del prvotne zbirke knjižnice je bil razpršen ali uničen, ko so Španci leta 1534 zasedli Tunis in vdrli v mošejo Al Zajtuna.

Začetek osmanske vladavine leta 1574 je sprva prinesel upad poučevanja, a si je hitro opomoglo. Institucija je v 18. stoletju deležna večje pozornosti in političnega pokroviteljstva, saj je pritegnila finančno podporo vladajočih huseinidskih begov. Do takrat pa se je poučevanje nereligioznih predmetov znatno zmanjšalo. Upravne in učne reforme ustanove je leta 1842 začel Ahmad Bey. Nadaljevale so se leta 1875 pod premierjem Khayr al-Din al-Tunisijem, ki je razširil tudi knjižnico al-Abdaliyah in jo odprl za javnost. Leta 1896 so bili uvedeni novi tečaji, kot so fizika, politična ekonomija in francoščina, leta 1912 pa so bile te reforme razširjene na druge podružnice univerze v Kairouanu, Sousse, Tozeurju in Gafsi. Do 20. stoletja so študente večinoma rekrutirali iz bogatih tunizijskih družin, pozneje pa se je njihovo rekrutiranje razširilo. Pod francosko kolonialno oblastjo je postala trdnjava arabske in islamske kulture, ki se je upirala francoskemu vplivu. Tukaj so študirali nekateri vidni člani alžirskega nacionalističnega gibanja, kot so Abd al-Hamid ibn Badis, Tavfik Madani in Houari Boumédiène. Tradicionalna pedagogika univerze je nasprotovala francoskemu vplivu v tunizijski kulturi, čeprav so mlajši ljudje, ki so tam študirali in niso mogli obiskovati drugih univerz, izgubili koncept ugleda univerze. Študenti, profesorji in alumni so postali sestavni del stranke Destour v 1920-ih.Micaud 93.

Po tunizijski neodvisnosti je bila 26. aprila 1956 ustanovljena sodobna Univerza v Zitouni. Reforme izobraževalnega sistema leta 1958 in ustanovitev Univerze v Tunisu leta 1960 sta zmanjšali pomen Zitoune. Univerzitetna knjižnica je bila vključena tudi v Nacionalne knjižnice Tunisa. Univerzo v Zitouni je 1. marca 1961 nasledila Fakulteta za šeriatsko pravo in teologijo v Zitouni, ki je postala ena od sestavnih delov Univerze v Tunisu. V letih 1964–1965 je predsednik Habib Bourguiba ukinil njen status neodvisne univerze in jo preimenoval v teološko fakulteto Univerze v Tunisu. Še leta pozneje je bila izobraževalna ustanova pod vladavino Bourguibe in njegovega naslednika Ben Alija uradno in fizično ločena od same mošeje. Ime Zitouna je leta 1987 obnovil Zine El Abidine Ben Ali, potem ko je bilo pod Bourguibo spremenjeno.Paul Delaney, "New Tunis Chief Begins Democratic Changes," New York Times, December 13, 1987.

Leta 2012 so po tunizijski revoluciji in na podlagi sodne peticije skupine tunizijskih državljanov ponovno odprli nekdanje izobraževalne pisarne mošeje in ta je bila ponovno razglašena za neodvisno izobraževalno ustanovo.

Fakultete Višji inštitut za temelje religije (المعهد العالي لأصول الدين) Višji inštitut za islamsko civilizacijo (المعهد العالي للحضارة الإسلامية) Višji inštitut za islamske znanosti v Kairouanu (المعهد العالي للعلوم الإسلامية بالقيروان)

Pomembni alumni Med alumni univerze so::

Ibn Khaldun, Učenjak iz 14. stoletja Tahar Haddad, sindikalist in pisatelj Abdelaziz Thâalbi, politik in pisatelj Abu-l-Kasim al-Šabi, tunizijski nacionalni pesnik Ibn Ašur, Islamski učenjak 20. stoletja Chaima Issa, novinarka, pesnica, pisateljica, aktivistka za človekove pravice in vidna članica Nacionalne fronte odrešenja

Sklici

Literatura

Zunanje povezave

Higher Institute of Theology Higher Institute of Islamic Civilisation Center of Islamic Studies

Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju