Akropolij, znan tudi kot stolnica sv. Ludvika (), je nekdanja rimskokatoliška cerkev v Kartagini v Tuniziji.
Cerkev stoji na vrhu hriba Birsa, blizu ruševin starodavnega punskega in nato rimskega mesta. Zgrajena je bila na ruševinah starega templja, posvečenega Ešmunu, punskemu bogu zdravljenja. Objekt je še vedno dostopen iz kleti.
Od leta 1993 je stolnica znana kot Acropolium. Ne uporablja se več za bogoslužje, ampak namesto tega gosti javne dogodke ali koncerte tunizijske glasbe in klasične glasbe. Trenutno je edina rimskokatoliška stolnica, ki deluje v Tuniziji, stolnica sv. Vincencija de Paula v Tuniziji.Daniel E. Coslett, “(Re)creating a Christian Image Abroad: The Catholic Cathedrals of Protectorate-era Tunis,” in "Sacred Precincts: The Religious Architecture of Non-Muslim Communities across the Islamic World", ed. M. Gharipour (Boston, MA: Brill, 2015), 353–75.
Zgodovina Husein II. Beg je pooblastil francoskega generalnega konzula, da na mestu starodavne Kartagine zgradi stolnico, določi njeno lokacijo in zavzame vso potrebno zemljišče za projekt. Njegove besede so bile:
Konzul je to dolžnost naložil svojemu sinu Julesu, ki je sklenil, da je treba kapelo zgraditi na hribu Birsa, v središču punske akropole, kjer je nekoč stal Eskulapov tempelj. Gradnjo so financirali potomci križarskih družin in spremljevalci vladarja.
Zgrajena je bila med letoma 1884 in 1890 pod Francoskim protektoratom. Stolnica je pridobila primat za vso Afriko, ko je bil naziv primasa Afrike obnovljen v korist kardinala Lavigerieja, titularja nadškofij Alžir in Kartagina. Stavba je bila posvečena z velikim praznikom v prisotnosti številnih cerkvenih dostojanstvenikov. Kardinal Lavigerie je cerkev posvetil sv. Ludviku, ki je umrl na približno tem mestu med osmo križarsko vojno leta 1270.Za to priložnost je palermski nadškof prinesel nekaj relikvij svetega Ludvika, ki so bile shranjene na Siciliji, saj so težave z ohranjanjem telesa svetega Ludvika pred vrnitvijo v Francijo povzročile, da so njegove drobovine morale ostati na Siciliji. Ko je Tunizija postala neodvisna, so te relikvije prepeljali v Francijo in jih shranili v Sainte-Chapelle..
Po njegovi smrti leta 1892 je bil kardinal Lavigerie tam pokopan in v njegov spomin je bil postavljen nagrobnik, vendar pa je bilo kasneje prekopano v generalno kurijo belih očetov v Rimu.
Leta 1964 je Modus Vivendi – dvostranska pogodba med Tunizijo in katoliško cerkvijo – tunizijski državi odstopil skoraj vse nepremičnine Cerkve, vključno z Akropolijem. Prostor je od leta 1992 kulturni center.
Arhitektura Francoska arhitektura poznega 19. stoletja je bila nagnjena h kompozitnim slogom (kot v primeru bazilike Sacré Cœur v Parizu, zgrajene v romansko-bizantinski arhitekturni tradiciji v istem obdobju). Stavba, zgrajena po načrtih opata Pougneta, je navdihnjena z bizantinskim, gotskim in mavrskim arhitekturnim slogom ter ima obliko latinskega križa velikosti 65 × 30 m.Coslett, "(Re)creating a Christian Image Abroad". Fasado uokvirjata dva kvadratna stolpa, prehod leži pod veliko kupolo, obdano z osmimi kratkimi stolpi ali zvoniki, nad apsido pa je manjša kupola.
Cerkev ima glavno in dve stranski ladji, ločeni z loki, ki potekajo zgoraj.Mgr Alexandre Pons, La nouvelle Église d'Afrique ou le catholicisme en Algérie, en Tunisie et au Maroc depuis 1830. ed. Librairie Louis Namura, Tunis, 1930 Stropni tramovi so izklesani, poslikani in pozlačeni z arabeskami. Cerkev ima 284 vitrajev.
V cerkvi so artefakti, kot je spomenik iz oniksa z relikviarijem svetega Ludvika in mozaiki svetega Cipriena. Njen veliki zvon tehta 6 ton, na njem pa je tudi kariljon s štirimi zvonovi. Na vrhu stavbe je križ, edini, ki je takrat stal v Tuniziji.
Sklici
Zunanje povezave
Die Kathedrale Saint-Louis von Karthago bei tunesieninformationen.de
Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1890 Kategorija:Muzeji v Tuniziji Kategorija:Bizantinska arhitektura Kategorija:Nekdanje stolnice