Rjavi škarnik, tudi rdeči škarnjek ali rjavi škarjek (znanstveno ime Milvus milvus), je ujeda iz družine kraguljev.
Opis Rjavi škarnik je srednje velika ujeda, ki zraste od 60 do 70 cm in ima razpon peruti od 175 do 195 cm. Samci tehtajo od 800 do 1200 g, samice pa od 1000 do 1300 g. Po zgornji strani je rjasto rjave barve, po spodnji svetleje rjasto rjav s temnejšimi progami, svetlo sivo temno progasto glavo in značilnimi svetlimi polji pred dlanskimi peresi. V letu ga najlažje spoznamo po dolgem, globoko razcepljenem, rjasto rdečem repu. Škarjasta oblika repa je vedno vidna, pa naj ptica počiva ali leti. Peruti so dolge in razmeroma ozke, v letu bolj ali manj upognjene, pri jadranju pa potisnjene naprej. Pogosto premika vsako zase, ko lovi zračni tok. Pri krmiljenju pogosto suče tudi rep. Leti z globokimi zamahi, tako, da se trup ziblje gor in dol.
Glavna hrana te ptice so majhni glodavci do velikosti hrčkov, mrtve ribe, redkeje pa ptice do velikosti kokoši in kuščarji. Pogosto krade plen drugim ujedam.
Gnezdi aprila in maja v gnezdih na drevesih, kjer ima eno leglo na leto.
Razširjenost Življenjsko okolje rjavega škarnika so listnati gozdovi, z odprtimi planjavami in bližina vode do nadmorske višine vsaj 1600 m. So avtohtone v zahodnem palearktiku, pri čemer vseh trenutno znanih 32.200–37.700 parov gnezdi v Evropi. Večina rjavih škarnikov, ki gnezdijo v severnem delu celinske Evrope, se je včasih pozimi selila na jug ali zahod, običajno so prezimovali v Španiji in drugih delih zahodne Evrope z blagim podnebjem, pa tudi v severozahodni Afriki (Alžirija, Maroko in Tunizija) in Turčiji. V zadnjih desetletjih pa vse večje število rdečih škarnikov iz severnega dela celinske Evrope ostaja v regiji skozi vse leto.
V Evropi je razširjena in relativno pogosta vrsta. Veliko jih prezimuje v Sredozemlju, vendar jih del ostane tudi v srednji Evropi. V Sloveniji je rjavi škarnik redka a vsakoletna selivka, ki se pojavlja predvsem spomladi in jeseni, redkeje tudi pozimi.
Podvrste
Priznani sta dve podvrsti: M. m. milvus (Linnaeus, 1758) – Evropa in Severozahodna Afrika do Bližnjega vzhoda M. m. fasciicauda Hartert, 1914 – Zelenortski otoki
Podvrsta M. m. fasciicauda je skoraj zagotovo izumrla.
Sklici
Zunanje povezave
Friends of Red Kites - Details about the reintroduced kites in the Derwent Valley, Gateshead
Kategorija:Milvus Kategorija:Ptiči Afrike Kategorija:Ptiči Azije Kategorija:Ptiči Evrope Kategorija:Ptiči Slovenije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758