Romandija( ali ; ali ) pred prvo svetovno vojno, izraz francoska Švica () je bil tudi v uporabi . ( ali , , ) je francosko govoreča zgodovinska in kulturna regija Švice. Leta 2020 je v Romandiji živelo približno 2 milijona ljudi oziroma 22,8 % švicarskega prebivalstva. Večina romandijskega prebivalstva živi v zahodnem delu države, zlasti v regiji Arc Lémanique ob Ženevskem jezeru, ki povezuje Ženevo, kanton Vaud in Spodnji Valais.
Francoščina je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: kanton Ženeva, kanton Vaud, Neuchâtel in kanton Jura. Poleg tega imata francoščina in nemščina status souradnega jezika v treh kantonih: kanton Fribourg/Freiburg, kanton Valais/Wallis in kanton Bern/Bern.
Ime Pridevnik (ženski spol ) je regionalna narečna različica besede (sodobna francoščina , tj. 'rimski'), ki se je v stari francoščini uporabljala kot izraz za galsko-romanske ljudske jezike. Uporabo pridevnika romand (z neetimološko končnico -d) v zvezi s francosko-provansalskimi narečji lahko zasledimo v 15. stoletju; kot romant je zabeležen v dokumentu, napisanem v Fribourgu leta 1424, in se v 17. in 18. stoletju uveljavi v Vaudu in Fribourgu; v Ženevi je bil sprejet v 19. stoletju, vendar se njegova uporaba ni nikoli razširila zunaj območja današnje francosko govoreče Švice.
Izraz se je pogosto uporabljal od prve svetovne vojne; pred prvo svetovno vojno in v 19. stoletju se je uporabljal izraz 'francoska Švica', ki je odražal kulturni in politični prestiž Francije (kanton Vaud je Napoleon ustvaril iz nekdanjih bernskih podložnih ozemelj, medtem ko so bili Ženeva, Valais in Jura celo za kratek čas priključeni Franciji kot departmaji Léman, Simplon in Mont-Terrible). Suisse romande se uporablja v nasprotju s ('alemanska Švica'), izrazom za alemansko nemško govorečo Švico. Po analogiji je nastal izraz ('italijanska Švica'), ki je sestavljen iz Ticina in dela Graubündena.
V švicarski nemščini je francosko govoreča Švica znana kot ali , francosko govoreči Švicarji pa kot , pri čemer se uporablja stari germanski izraz za negermanske govorce. Izraza Welschland in Welschschweiz se uporabljata tudi v pisni švicarski standardni nemščini, vendar se v bolj formalnem kontekstu včasih zamenjata za ('francosko govoreča Švica') ali ('francoska Švica'). Preprost 'zahodna Švica' se lahko uporablja tudi kot ohlapen sinonim.
Politika Romandija ni uradna teritorialna delitev Švice, tako kot ni jasne jezikovne meje. Na primer, precejšnji deli kantona Fribourg in zahodnega kantona Bern so tradicionalno dvojezični, najbolj izrazito v Seelandu okoli jezer Morat, Neuchâtel in Bienne (Biel). Francoščina je edini uradni jezik v štirih švicarskih kantonih: Ženeva, Vaud, Neuchâtel in Jura; in souradni jezik – skupaj z nemščino – v kantonih Valais, Bern in Fribourg, francosko govoreči predstavljajo večino prebivalstva v regijah Spodnji Valais, Bernska Jura in frankofonski Fribourg (»francosko govoreči Fribourg«). Bernska Jura je upravna delitev kantona Bern, medtem ko sta drugi dve neformalni veroizpovedi. Francoščina je edini uradni jezik v naslednjih kantonih:GrbCantonal coats of arms shown with cantonal heraldic colors (Standesfarben).Louis, Mühlemann, Wappen und Fahnen der Schweiz, 700 Jahre Confoederatio Helvetica, Lengnau, 3rd ed. 1991. Swiss Armed Forces, Fahnenreglement, Reglement 51.340 d (2007). kanton Leto pridružitve ŠviciGlavno mestoŠtev. prebivalcevSee references for datespovršina(km)Gostota(na km)Vaud1803Lozana814.7623212247Geneva1815Ženeva506.3432821756Neuchâtel1815/1857Neuchâtel175.894802222Jura1979Delémont73.70983987Tri regije v francosko-nemških dvojezičnih kantonih imajo francosko govorečo večino:RegijaKanton Leto pridružitve ŠviciNajvečje mestoŠtev. prebivalcevpovršina(km)gostota(per km)Fribourg frankofonskiDve tretjini prebivalcev kantona Fribourg govori francosko. V vseh okrožjih kantona je francosko govoreče večino, razen v okrožjih See in Sense.Fribourg/Freiburg1481Fribourg/Freiburg235.069Only districts with a French-speaking majority included.1264186Spodnji Valais90 % govorcev francoščine. Regija vključuje 8 od 13 okrožij kantona Valais..Valais/Wallis1815Martigny122.718134491Bernska Jura90 % francosko govorečih. Bernska Jura je od leta 2010 upravno okrožje kantona Bern.Bern1814Moutier53.72154199RomandijaŽeneva1.951.1878284235
Geografija Jezikovna meja med francoščino in nemščino je znana kot (dobesedno 'rösti jarek', v švicarski francoščini povzet kot ). Izraz je šaljivega izvora in se nanaša tako na geografsko delitev kot na zaznane kulturne razlike med romandijci in nemško govorečo švicarsko večino. Izraz izvira iz obdobja prve svetovne vojne, vendar je v splošno rabo vstopil v 1970-ih v kontekstu takrat močnega jurskega separatizma. Jezikovna meja seka Švico od severa proti jugu in tvori vzhodno mejo kantona Jura, nato pa zajema Bernsko Juro, kjer se meja razcepi in vključuje številne dvojezične skupnosti, med katerimi je največja Biel/Bienne. Nato sledi meji med Neuchâtelom in Bernom ter se obrne proti jugu proti Moratu, kjer spet prečka območje tradicionalnega dvojezičnosti, vključno s skupnostma Morat in Fribourg. Kanton Fribourg deli na zahodno francosko govorečo večino in vzhodno nemško govorečo manjšino ter nato sledi vzhodni meji Vauda z zgornjo dolino Saane/Sarine v Bernski Oberland. Meja pri Les Diablerets prečka Visoke Alpe in nato ločuje francosko govoreči Spodnji Valais od alemansko govorečega Zgornjega Valaisa onkraj Sierreja. Nato se ponovno zareže proti jugu v Visoke Alpe in loči Val d'Anniviers od Mattertala.
Zgodovinsko gledano je jezikovna meja na Švicarski planoti v zgodnjem srednjem veku bolj ali manj sledila reki Aare in ločevala Burgundijo (kjer Burgundi niso vsiljevali svojega germanskega jezika galsko-rimskemu prebivalstvu) od Alemanije; v visokem srednjem veku se je meja postopoma premaknila proti zahodu in zdaj bolj ali manj ustreza zahodni meji posesti Zähringerjev, ki so v poznem srednjem veku padle pod bernsko oblast in ne sledi nobenim očitnim topografskim značilnostim. Valais ima ločeno jezikovno zgodovino; tu je bila celotna dolina, kolikor je bila naseljena, galsko-rimsko govoreča, dokler njenih zgornjih delov niso v visokem srednjem veku naselili govorci najvišjih alemanskih jezikov iz Bernskega Oberlanda (glej Walser).
Jezik Tradicionalno gledano francosko-provansalska ali patois narečja Zgornje Burgundije, prebivalstvo Romandije danes govori različne vrste standardne francoščine.
Danes so razlike med švicarsko francoščino in pariško francoščino manjše in večinoma leksikalne, čeprav so ostanki narečnega leksikona ali fonologije lahko bolj izraziti pri govorcih na podeželju. Zlasti nekateri deli švicarske Jure sodelujejo v narečju Frainc-Comtou, ki se govori v regiji Franche-Comté v Franciji.
Od 1970-ih je prišlo do omejenega jezikovnega oživljanja francosko-provansalskih narečij, ki se zdaj pogosto imenujejo arpitan (neologizem iz 1980-ih, izpeljan iz narečne oblike besede alpine), njihovo območje pa Arpitania.
Kulturna identiteta Ker jezikovne regije v švicarskem političnem sistemu nimajo pomena, je Romandija ali Zahodna Švica precej razpršena kulturna 'enota', ki jo opredeljuje predvsem skupni jezik.
Prebivalci Romandije se imenujejo Suisses romands ali (na kratko) Romands. To jih izrecno loči od preostalega švicarskega prebivalstva in Francozov. V švicarski nemščini se prebivalci imenujejo Welsche ali Romands; zahodni Švicarji lahko vključujejo tudi nefrancosko govoreče. Čeprav nemško govoreči Švicarji regijo pogosto dojemajo kot kulturno homogeno in s svojo posebno miselnostjo, se Romandi pogosto bolj identificirajo s svojim izvornim kantonom kot z Romandijo.
Kulturno identiteto Romandije podpirajo Radio Télévision Suisse in univerze v Ženevi, Fribourgu, Lozani in Neuchâtelu.RTS - Radio Télévision Suisse ( French Branch ) Website thumb|Orchestre de la Suisse Romande v ženevski dvorani Victoria Hall
Zgodovinsko gledano je bila večina Romandije močno protestantska, zlasti kalvinistična; Ženeva je bila eno najzgodnejših in najpomembnejših kalvinističnih središč. Vendar je rimskokatolištvo še naprej prevladovalo v Juri, Valaisu in Fribourgu. V zadnjih desetletjih je zaradi znatnega priseljevanja iz Francije in južnoevropskih držav katoličanov mogoče najti po vsej regiji.
Dirka po Romandiji je letni kolesarski dogodek na svetovni turneji UCI, ki pogosto velja za pomembno dirko v pripravi na dirko po Franciji.Tour de Romandie Official Website / English / retrieved May 2026
Röstigraben je bil ločnica med območji v Švici, ki je vplivala tudi na njihovo identiteto. Tisti na zahodu so se bolj zanašali na Francijo glede politik in političnih odločitev. What is the Röstigraben and why does it matter? - Retrieved May 2026 SwissSpectator - Romandy, Switzerland
Kultura Francosko govoreča Švica je jezikovno tesno povezana s kulturnim življenjem sosednje Francije, vendar je tudi močno pod vplivom izmenjav z drugimi jezikovnimi regijami, predvsem z nemško govorečo Švico. Čeprav je regija kulturno zelo raznolika in jo oblikuje množica različnih vplivov, lahko mesti Ženeva in Lozana veljata za splošna kulturni središči francosko govoreče Švice. Ženeva je dom Orchestre de la Suisse Romande, ki redno nastopa v mestni dvorani Victoria Hall in na konservatoriju. V kantonu Vaud vsako leto poteka Montreux Jazz Festival, ki uživa visok mednarodni ugled. Grad Prangins, ki je med mestoma, je tudi dom francosko govoreče podružnice Švicarskega narodnega muzeja.
Opombe
Sklici
Literatura Charles-Ferdinand Ramuz, La Suisse romande, Sociétés coopératives Migros romandes, copyright Mme Olivieri-Ramuz, Lausanne, 1955. Histoire de la littérature en Suisse romande, vol.4, Lausanne, 1996-1999, republished Geneva, 2015 Corinne Blanchaud, Dictionnaire des écrivains francophones classiques, Belgique, Canada, Québec, Luxembourg, Suisse romande, Paris, 2013 Académie de Genève Humbert, Nouveau glossaire genevois, Slatkine, 1983, , .
Zunanje povezave
Kategorija:Romandija Kategorija:Upravna delitev Švice