Napisi na orakeljskih kosteh ()Савкович, Е. В., Тихонова, Е. В. Китайский язык. История и современность. ЛитРес, 2023. str. 4. ISBN 5-04-573586-1.Завьялова, О. Большой мир китайского языка. ЛитРес. Str. 167. — ISBN 978-5-457-96221-7. so hieroglifski napisi na oklepih želv in lopaticah ovnov in volov.Ткаченко Г. А. Гадательные надписи. Культура Китая от А до Я. Словарь-справочник. М.: АСТ: Восток - Запад, 2008. str. 50-51. ISBN 978-5-17-048906-0. ki beležijo rezultate vedeževanja. Veljajo za najstarejše primere kitajske pisave. Najstarejši so iz 14.–11. stoletja pr. n. št., torej iz druge polovice dinastije Šang.
Odkritje Prve orakeljske napise sta leta 1899 odkrila kitajska učenjaka Liu E in Vang Jirong. Крюков, Хуан Шу-ин, 1978, str. 11. Po drugih virih jih je leta 1899 odkril Vang Jirong. Našli so jih v okolici vasi Šjaotun pri Anjangu, kjer so ruševine starodavne prestolnice Jin iz pozne dinastije Šang (1300–1046 pr. n. št.).Крюков, Хуан Шу-ин, 1978, str. 13. Prvi jih je opisal Liu Tiejun. Leta 1914 Vang Guovej v orakeljskih napisih prepoznal imena vladarjev dinastije Šang, ki so bila omenjena tudi v drugih besedilih, kar je omogočilo njihovo datiranje. Vang Guovej in Luo Dženju sta bila prva, ki sta sistematizirala orakeljske napise in postavila temelje veje filologije, ki jih preučuje.
Klasifikacija Obstaja več klasifikacij napisov na orakeljskih kosteh.
Dong DzobinČen Mengdžja Li ŠuečinDelež [%]Prvo obdobje (Vu Ding)Skupina Bin (賓組),kralj Vu DingSkupina Bin (賓組)57％ Drugo obdobje (Dzu Geng in Dzu Džja)Skupina Ču (出組),kralja Dzu Geng in Dzu DžjaSkupina Ču (出組)11％ Tretje obdobje (Lin Šin in Geng Ding) kralj Geng Ding,Skupina He (何組),kralj Lin Šinskupina brez imena (無名組), Skupina He (何組)12％ Četrto obdobje (Takeo in Bun Tei)Skupina Dzi (子組),Skupina U (武組),kralja Takeo in BunčoSkupina He (何組),Skupina U (武組),Skupina Li (歷組)8％ Peto obdobje (Di I in Di Sin)kralja Di I in Di SinSkupina Huan (黃組)10％
Struktura Struktura napisov je v vseh obdobjih ostala praktično nespremenjena. Napisi so vključevali datum, ime vedeževalca, vprašanje, odgovor in oznako zaključka. V nasprotju s strukturo je pisava doživela znatne spremembe: od velikih, grobih znakov iz zgodnjega obdobja do drobnih, komaj čitljivih znakov iz obdobja Zahodnega Džova.
Napisi vsebujejo približno 5000 različnih znakov. Približno 1500 znakov se ujema s sodobnimi kitajskimi pismenkami. Ostali, večinoma osebna in krajevna imena, so bodisi edinstveni za obdobje dinastije Šang ali še niso dešifrirani.
Leta 1991 so vzhodno od Huajuan Džuanga, nedaleč od glavnega arheološkega najdišča orakeljskih kosti, odkrili več kot 500 želvjih oklepov z napisi. Vrednost te najdbe je v tem, da celotna zbirka opisuje vedeževanje, ki ga ni odobril poglavar dinastije, temveč eden od knezov, kar je znatno razširilo dotlej znano sliko kulta Šanga. Poročilo o odkritju je bilo objavljeno leta 2003.
Primeri
Sklici
Viri
Крюков М.В.Язык иньских надписей. М., 1973. Языки народов Азии и Африки. Михаил Васильевич Крюков (zgodovinar). Хуан Шу-ин. Poglavje: Древнекитайский язык (тексты, грамматика, лексический комментарий). Отв. ред. Т.П. Задоенко, М.В. Софронов. М., Наука, 1978.. str. 512. Tsuen-Hsuin Tsien. Written on bamboo & silk: the beginnings of Chinese books & inscriptions. 2004. University of Chicago Press. str. 323. ISBN 978-0-2268-1418-6.
Kategorija:Pisave Kategorija:Zgodovina Kitajske