Morska šila in morski konjički (znanstveno ime Syngnathiformes) so red rib žarkoplavutaric, ki med drugim vključuje morska šila, morske konjičke, aulostomide, bradače, lodre, cevogobčnice in morske pegaze.FishBase (2005): Order Summary for Syngnathiformes. Version of 2005-FEB-15. Retrieved 19 Aug 2008.
Te ribe imajo običajno podaljšano in ozko telo, ki ga obdaja niz koščeni obročev, ter majhna cevasta usta. Posebna oblika ust, vsaj pri morskih šilih in konjičkih, jim omogoča, da plen iz neposredne bližine vsesajo. Številne vrste iz reda Syngnathiformes uporabljajo tudi strateško maskiranje, kot sta prikrivalna obarvanost in prilagojena oblika telesa. To jim pomaga pri uspešnem lovu in približevanju plenu ter jih ščiti pred večjimi plenilci. Nekatere skupine na primer živijo med morsko travo in ne le da plavajo z navpično obrnjenim telesom, da se zlijejo s plavajočimi rastlinami), ampak so razvile tudi telesne značilnosti, ki posnemajo morsko travo. Pritlikavi morski konjički spadajo med najmanjše predstavnike tega reda. Večina je tako majhnih in tako natančno posnemajo koralo, na kateri preživijo svoje življenje, da so jih znanstveniki opisali šele nedavno.
Najbolj prepoznavna značilnost predstavnikov tega reda je njihov reproduktivni in spolni sistem, razmnoževalni in spolni sistem, v katerem samci postanejo »breji« in nosijo zarodke. Samci shranjujejo oplojena jajčeca v osmoregulirano vrečasto strukturo ali pa jih (pri nekaterih vrstah) pritrdijo na svoj rep, dokler jajčeca ne dozorijo.
Etimologija Ime izvira iz starogrške besede σύν (sún), ki pomeni »skupaj«, γνάθος (gnáthos), ki pomeni »čeljust«, in latinske besede formes, ki pomeni »oblika«.
Fosilni zapis
Najstarejši znani pripadnike reda Syngnathiformes je Gasteroramphosus iz pozne krede (iz santonija ali iz kampanija) v Italiji, ki je po obliki podoben rodu Marcroramphosus, vendar ima nekatere značilnosti, ki nakazujejo sorodnost s podredom Gasterosteoidei. Vendar pa so najnovejše raziskave ponovno potrdile, da spada v red Syngnathiformes. Drugi najstarejši predstavnik te skupine je Eekaulostomus iz zgodnjega paleocena (danij) v Mehiki. Iz paleogena je znanih še več drugih fosilnih družin tega reda.
Sistematika in taksonomija
V preteklosti so te ribe uvrščali v podred Syngnathoidei znotraj reda Gasterosteiformes (zeti in sorodstvo).E.G. Helfman et al. (1997), ITIS (2004), Nelson (2006) Novejše ugotovitve pa bolj podpirajo tradicionalno stališče,E.g. McAllister (1968) da jih je bolje obravnavati kot ločene redove. Znotraj skupine Acanthopterygii (trske in trnkarice) si te skupini morda sploh nista v bližnjem sorodstvu, saj zeti pripadajo skupini ostrižnjakov (Perciformes).
Poleg tega družino morski pegazi (Pegasidae) uvrščajo ali med cevogobčnice ali pa v razvojno linijo zetov. Medtem ko se uvrstitev v red Syngnathiformes zdi ustrezna za slednjo, pa prva morda predstavlja samostojen red žarkoplavutnic. Upoštevajoč usmeritve vodilnih organizacij za klasifikacijo rib (Fish Base, ITIS, Encyclopedia of Life) je družina Indostomidae trenutno uvrščena v red Gasterosteiformes (zeti in sorodstvo).
Morfološke značilnosti, ki povezujejo morske kokote (Dactylopteridae) in red Syngnathiformes, so znane že dolgo.Pietsch, T.W. (1978): Evolutionary relationships of the sea moths (Teleostei: Pegasidae) with a classification of gasterosteiform families. Copeia 1978(3): 517–529. JPEG abstract and first page text Vendar pa jih je večina avtorjev uvrstila med Scorpaeniformes (bodikam podobne ribe). Vendar pa podatki o zaporedju DNK kljub temu precej dosledno podpirajo ugotovitev, da so slednji parafiletski glede na red Gasterosteiformes sensu lato. Kot kaže, so morski kokoti še posebej blizu družinama Aulostomidae in Fistulariidae ter bi jih verjetno morali uvrstiti k njim.
Klasifikacija Eschmeyer's Catalog of Fishes (2025) razvršča red takole: Abstract.
Red Syngnathiformes "bentični klad; na vodnem dnu" Podred Dactylopteroidei Družina Dactylopteridae Gill, 1861 (morski kokoti) Družina Pegasidae Bonaparte, 1831 (morski pegazi) Podred Callionymoidei Družina Callionymidae Bonaparte, 1831 (lodre) Družina Draconettidae Jordan & Fowler, 1903 Podred Mulloidei Družina Mullidae Rafinesque, 1815 (bradači) "klad; vrste z dolgimi gobci" Podred Syngnathoidei Družina Aulostomidae Rafinesque, 1815 (aulostomidi) Družina Fistulariidae Stark, 1828 (čedrovke) Družina Centriscidae Bonaparte, 1831 (morske britvice) Družina Solenostomidae Nardo, 1843 (cevogobčnice) Družina Syngnathidae Bonaparte, 1831 (morska šila in konjički)
Longo in sodelavci (2017) so v svoji študiji ugotovili kratke razdalje med skupinami na filogenetskem drevesu Syngnathiform, kar je podprlo hipotezo, da je pri bazalnih Syngnathiformes prišlo do hitrega, a starodavnega sevanja.
Red Syngnathiformes vsebuje približno 290 priznanih še živečih vrst, odvisno od uporabljene taksonomije. Od teh jih 252 spada v družino Syngnathidae.
Fosilne družina Poznane so sledeče fosilne družine:
Družina †Aulorhamphidae Tyler, 2004 Družina †Paraeoliscidae Blot, 1981 Podred Syngnathoidei Družina †Eekaulostomidae Cantalice & Alvarado-Ortega, 2016 Družina †Fistularioididae Blot, 1981 (verjetno sinonim za Fistulariidae) Družina †Gerpegezhidae Bannikov & Carnevale, 2012 Družina †Parasynarcualidae Blot, 1981 (verjetno sinonim za Fistulariidae) Družina †Protosyngnathidae Boulenger, 1902 Družina †Urosphenidae Gill, 1884 Podred Dactylopteroidei Družina †Pterygocephalidae Hubbs, 1952 Družina †Rhamphosidae Gill, 1884
Sklici
Integrated Taxonomic Information System (ITIS) (2004): Syngnathoidei (TSN 166438). Retrieved 2006-APR-08
Nelson, Joseph S. (2006): Fishes of the World. John Wiley & Sons, Inc.
Zunanje povezave
Kategorija:Redovi žarkoplavutaric Kategorija:Žarkoplavutarice