Cerkev Matere Božje od zdravja (, ; ) je rimskokatoliška župnijska cerkev v okrožju Malate v mestu Manila na Filipinih. Je pod jurisdikcijo nadškofije Manila. Ta cerkev v mehiškem baročnem slogu gleda na trg Plaza Rajah Sulajman in na Manilski zaliv. Cerkev je posvečena Materi Božji od zdravja, tudi priprošnjici med porodom. Na glavnem oltarju je kip Device Marije, ki je bil leta 1624 pripeljan iz Španije.

Zgodovina Ustanovitev

Avguštinski kapitelj, ustanovljen 18. septembra 1581, je v upravo sprejel redovno hišo Lagunoi s patrocinijem Brezmadežnega spočetja. V kapitlju so bili dne 17. maja 1590 trije rezidenčni duhovniki samostana sv. Avguština iz Manile zadolženi za oskrbo domačinov v Malatu; to so bili patri Alfonso de Castro, Diego Muñoz in Ildefonso Gutiérrez. Poročilo patra provinciala iz leta 1591 razkriva, da je imela redovna hiša v oskrbi 1200 oseb, samostan in cerkev. Leta 1639 je samostan v Malatu prispeval k domoljubni kampanji generalnega guvernerja Sebastiána Hurtada de Corcuere, nekdanjega guvernerja Paname, ki je pripeljal perujske vojake, pa tudi Panamce in Genovežane, da bi se borili proti muslimanskim piratom, donacijo dveh zvonov po sedem arrob in sedem liber (približno 154 kg in 220 g).

Leta 1624 je oče Juan de Guevara iz Andaluzije v Španiji prinesel podobo Virgen de los Remedios, za katero so rekli, da je čudežna. »Imela je graciozne poteze«, pravi sv. Avguštín, »bila je pol var visoka (417 mm) in rahlo rjava«. P. Castrova različica je drugačna: »Podobo sem videl tisočkrat«, je zapisal, »vendar se mi ni nikoli zdela rjava, temveč bela z rokami in obrazom iz bele slonovine«. Pobožnost Virgen de los Remedios je okrožje Malate naredila za znano svetišče. Ljudje so se zgrinjali k častitvi podobe, zlasti ob sobotah, ženske pa so Devici Mariji prinašale svoje dojenčke.

Razen kratkega obdobja so cerkev vedno upravljali avguštinci. Duhovnik iz Malata je od leta 1591 do 1610 služil tudi v sosednji Ermiti, saj je generalni guverner Gómez Pérez Dasmariñas z odobritvijo škofa Dominga de Salazarja združil obe soseski. O.P. Pasay je bil 17. maja 1863 ločen od Malata pod imenom Pineda. Malate je bil tudi kraj za rekreacijo prebivalcev obzidanega mesta in dolgo časa zbirališče plemičev, Tagalogov in njihovih kraljev, kot sta bila radža Matanda in radža Soliman. Zlahka je postal »najbolj aristokratski barrio Manile, kjer so živeli Španci in mestici«.

Gradnja

Leta 1591 je imelo okrožje Malate le eno cerkev in en samostan. Posvečena rojstvu Marije, sta bila močno poškodovana v potresu na Luzonu leta 1645. Sv. Avguštín slednjega opisuje kot »veličastno delo obokov in kamna«. Leta 1667 sta bili obe stavbi porušeni na ukaz generalnega guvernerja Sabiniana Manriqueja de Lara zaradi grožnje, ki jo je predstavljal pirat Koxinga.

Leta 1669 je oče provincial samostan v Malatu postavil pod svojo neposredno oskrbo in priorju dovolil, da za gradnjo stavb uporablja »zakladnico miloščine za mrtve«. P. Dionisio Suárez je začel graditi drugo cerkev in samostan iz opeke in kamna v letih 1677–1679. Dokončal jo je p. Pedro de Mesa leta 1680.

Leta 1721 je bil samostan v propadajočem stanju, blagajna hiše pa prazna. Oče provincial je poslal okrožnico različnim razpoložljivim ministrstvom Tagalogov. Poleg tega je bil samostan oproščen obveznosti plačevanja najemnine samostanu sv. Avguštína. Zbrani denar je znašal le 400 pesov, ravno dovolj za nakup materiala. Gradbena dela so potekala zelo počasi, ker je bil prior skoraj v celoti odvisen od provincialovih sredstev.

Med britansko okupacijo Manile leta 1762 so Britanci zasedli cerkev in jo spremenili v svoj sedež. Struktura je bila resno poškodovana. Ni zapisov o tem, kdo je po odhodu Britancev obnovil stavbe. Cerkev je 3. junija 1868 uničil tajfun.

Oče Francisco Cuadrado je leta 1864 skoraj v celoti zgradil tretjo cerkev, sedanjo, razen fasade. Cuadrado, takratni župnik, je začel obnovo. »Pravični«, kot so ga imenovali njegovi župljani, je potoval po mestu in bližnjih provincah, da bi zbral potrebna sredstva. Njegova prizadevanja so se obrestovala, saj je zbral več, kot je potreboval. Tako je bil znan po tem, da je zbiral revne ribiče svoje župnije in z njimi delil svoje »prihranke«.

Pod vodstvom p. Nicolása Dulanta, ki je bil odgovoren tudi za dokončanje zgornjega dela fasade med letoma 1894 in 1898, so potekala nekatera obnovitvena dela. V naslednjih desetletjih je cerkev privabljala več vernikov. Leta 1929 je bil porušen stari samostan, p. Gary Cogan pa je leta 1930 zgradil novega. Eden od preostalih zvonov, razstavljenih pri vhodu v novi samostan, ima tale napis: »Nuestra Señora de los Remedios. Se fundio en 30 de Enero de 1879.«

Med japonsko okupacijo v drugi svetovni vojni sta tako cerkev kot samostan, vključno z vsemi zapisi, zgorela, tako da so ostali le zidovi. Japonci so pred tem ugrabili očete Kellyja, Henaghana, Monaghana in Fallona ter druge župljane, in jih ni bilo nikoli več videti.Connaughton, R., Pimlott, J., and Anderson, D., 1995, The Battle for Manila, London: Bloomsbury Publishing, Proti koncu vojne leta 1945 sta bila cerkev in samostan popolnoma uničena, zapisi pa so se spremenili v pepel.

Obnovo cerkve so v 1950-ih izvedli očetje Kolumbani. Obnovili so streho, oltar, kupolo in transept, notranjost pa so pobarvali. Opeka in kamen zunaj sta bila leta 1978 vrnjena v prvotno stanje.

22. aprila 2023 je Filipinski narodni muzej cerkev razglasil za pomembno kulturno dediščino.

Arhitektura Cerkev Matere Božje od zdravja v Malate je ena od le dveh cerkva v državi z zavitimi stebri in fasado, ki je dejansko tipa retabel, druga je frančiškanska cerkev Daraga v Albayu.

Če je bila Santa Ana poletno letovišče ob reki Pasig od 17. do 19. stoletja, je bil Malate njen dvojnik ob Manilskem zalivu. Obmorske vile so kraj polepšale, nastalo je univerzitetno mesto, s kolidžem sv. Scholastice in kolidžem De La Salle na jugu, Univerzo na Filipinih in občinskim Ateneo na ulici Padre Faura na severu ter nekaterimi drugimi zasebnimi šolami znotraj meja soseske.

Cerkev v Malate je veljala za nevarno trdnjavo, če bi jo zavzele sovražne sile, saj so bile kamnite cerkve zunaj Intramurosa priročna krinka. Ko so Britanci leta 1762 zasedli Manilo, so delovali iz cerkvenega stolpa in Manila je bila nato izropana.

Zunanjost

Prepletata se muslimansko oblikovanje in mehiški barok. Neki pisec pravi: »Pomen cerkve v Malate leži v zasnovi fasade«. Sopostavitev mehiškega baroka in muslimanskega oblikovanja je privedla do zanimivega kolonialnega sloga, filipinski mudejarisimo, je zapisala Alice Coseteng v svoji knjigi Španske cerkve na Filipinih.Spanish Churches in the Philippines By Alice M. L. Coseteng UNESCO National Commission of the Philippines, 1972. (Page 59)

Osrednje, pravokotno telo tristopenjske fasade obdajata dva štrleča valjasta opornika, oblikovana v napol vgrajene šestkotne oblike, pretvorjena iz zvonikov, pri čemer je tretja raven zvonik. Okraski na kamniti površini so vdelani v naravno površino, zaradi česar se zdi, kot da bi se ornamentika pojavila na površini kot celosten del zasnove. Avguštinski simbol, goreče srce, je vklesan na obeh straneh vhoda. Zvonovi visijo z zgornjega dela sedanjih opornikov. Iluzijo trdnosti in višine ustvarjajo zaviti stebri, priljubljena značilnost mehiškega baroka, ki se pogosto uporablja v retablih, redko pa na fasadah. Kombinacija romanskih stebrov v prvem nadstropju, zavitih stebrov v drugem in slepih balustrov je očitno baročna. Preprost pediment nakazuje renesančni slog arhitekture.

Zasnova cerkvene fasade je nenavadna z uporabo trilistnih slepih lokov, ki jasno kažejo na mavrski vpliv. Veliko odprtino spodnjega nadstropja uravnotežijo slepe trilistne odprtine drugega in polkrožna niša tretjega. Po nivojih so kot venci razporejeni diamantni in pravokotni vzorci ter plitev, ornamentalni relief, ki nakazuje na islamsko umetnost. Nekaj ​​odprtin nakazuje na masivnost, medtem ko zvoniki dajejo vtis trdnosti in moči, saj »stiskajo« srednji del fasade.

Notranjost Nad glavnim oltarjem je majhen kip Gospe Remedioske, ki so ga leta 1624 prinesli iz Španije. Ta podoba je priljubljena pri materah, ki imajo bolne otroke; svojo predanost izkazujejo s prižiganjem posebnih sveč in zasebnimi prošnjami k Devici.

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Zgradbe in objekti v Manili Kategorija:Cerkve na Filipinih Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1864 Kategorija:Ustanovitve leta 1588