Reka Agusan je tretja najdaljša reka na Filipinih, in teče na severovzhodnem delu otoka Mindanao ter odmaka večino regije Caraga ter nekatere dele Davao de Oro. Je tretja največja reka v državi (za reko Cagayan in Rio Grande de Mindanao) s skupno površino porečja 11.937 kvadratnih kilometrov in ocenjeno dolžino 349 kilometrov od izvira.
Geografija Izvir reke je v gorovju Davao de Oro, blizu meje z Davao Oriental in vzhodno od Taguma. Teče skozi široko dolino reke Agusan, ki meri 177 kilometrov od juga proti severu in se širi od 32 do 48 kilometrov.Plains of Mindanao Na koncu se izliva v zaliv Butuan pri ustju v Butuanu.
Ena od pomembnih značilnosti porečja reke Agusan je prisotnost močvirja Agusan, ki pokriva skupno površino 19.197 hektarjev. Močvirje služi kot zadrževalni bazen za reko Agusan, s čimer zmanjšuje visok pretok vode, ki povzroča poplave v spodnjem toku reke. Poleg tega močvirje skriva edinstvene in neokrnjene habitate, kot sta gozd saga in šotnih močvirij, ter je dom ogrožene in endemične flore in favne. Posledično ga je takratni predsednik Fidel V. Ramos leta 1996 razglasil za rezervat za prostoživeče živali.
Porečje Porečje reke Agusan je glede na topografske značilnosti razdeljeno na tri dele: zgornje porečje reke Agusan, srednje porečje reke Agusan in spodnje porečje reke Agusan. Zgornje porečje reke Agusan je odsek od izvira v gorah Davao de Oro do Santa Josefe, Agusan del Sur do Veruele, Agusan del Sur, srednje porečje reke Agusan je odsek reke od Santa Josefe do Ampara, Agusan del Sur, medtem ko spodnje porečje reke Agusan poteka od Ampara do njenega ustja v Butuanu.
Zgodovina Izkopavanja na arheološkem najdišču Butuan City so pokazala, da je bila regija ob spodnjem toku reke Agusan pomemben dobavitelj zlata v jugovzhodno Azijo od zgodnjega srednjega veka naprej. Dokumentirano je bilo trgovsko središče, ki je vzdrževalo trgovinske odnose vse do Perzije.
Ko so španski kolonisti prispeli na Mindanao, je bila reka Agusan najboljša pot za prodor v zaledje Carage. Španski misijonarji so uporabljali vodno pot na splavih in kanujih, da bi dosegli naselja ob njenih bregovih.
Med filipinsko-ameriško vojno so filipinski revolucionarji v prehod blizu otokov Pungtod potopili velike balvane, da bi ameriškim napadalcem preprečili, da bi po reki dosegli mesto Butuan.
Kultura Vožnja z ladjo po reki vzdolž reke Baranggay razkrije veliko o zgodovini, kulturi, obrti in ljudeh Butuana. V čast sveti Ani, zavetnici Agusana, se vsako zadnjo soboto v juliju praznuje festival Abayan. Med tem festivalom po reki potekajo cvetlične procesije in dirke z baroti (majhnimi veslaškimi čolni).
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Reke na Filipinih Kategorija:Mindanao