Bitka pri Bolčuju je bila bitka med Drugim turškim kaganatom in Turgeškim kaganatom leta 711.
Ozadje V 7. stoletju je bil Prvi turški kaganat razdeljen na dve rivalski državi: Vzhodni in Zahodni turški kaganat. Obe državi sta bili nato poraženi in priključeni dinastiji Tang. Oba dela sta kmalu pridobila neodvisnost. Vzhodni del se je imenoval Drugi turški kaganat, zahodni del pa Turgeški kaganat ali Onok - Deset plemen, od katerih so prevladovali Turgeši. Po stari turški tradiciji je za glavnega veljal vzhodni kaganat, zahodni pa za njegovega vazala. Zahodni turški kaganat se je bal naraščajoče moči vzhodnega in iskal zaveznike, kot so bili Jenisejski Kirgizi in dinastija Tang.
Zgodnje poteze Turgeški kagan Sakal je dal svojemu bratu Dženu fevd (ülüş), s katerim ni bil zadovoljen in je zahteval več. Džen se je uprl in pobegnil v Drugi turški kaganat.Gümiliev, str. 369 Kapagan kagan, vladar Drugega turškega kaganata, se je na vzhodu boril proti Kitanom in Sakal je v tem videl dobro priložnost za napad. Vojska Turgešev in njihovih zaveznikov je bila velika. Po Tonjukukovih napisih sodeč je štela približno 100.000 mož.Ergin, str. 58 Številka je verjetno pretirana, vojska pa je bila zagotovo močnejša od Kapagan kaganovih 20.000 mož. Poleg tega je bil Kapagan zaposlen tudi s pogrebom pokojne hatun. Za poveljnika svoje vojske je imenoval kanclerja Tonjukuka. Ob Tonjukuku sta bila tudi kaganov sin Inel in nečak Bilge, oba bodoča kagana, in Kultegin. Po mnenju zgodovinarja Leva Gumileva Kapagan ni bil prepričan v zmago in je Tonjukuku dal ukaz za izčrpavajočo strategijo.
Bitka Tonjukukova predhodnica je dosegla manjšo zmago proti turgeški predhodnici, potem pa je novica o velikosti turgeške vojske je demoralizirala Tonjukukove poveljnike. On sam je bil odločen in je napadel nasprotnika. Zadnji spopad se je zgodil v Džungariji blizu reke Bolču, sedanje reke Ulungur v Šindžjangu a Kitajskem. Po dveh dneh bojev je Tonjukuk premagal turgeško vojsko. Sakal in Dženu sta bila usmrčena.Klyashtorny-Sultanov, str. 108 Drugi voditelji Onoka so se podredili in ves zahodni Turkestan je prišel pod Drugi turški kaganat. Po Tonjukukovih napisih so bila osvojena tudi Železna vrata v Transoksaniji (zdaj Uzbekistan).Elgin, str. 59
Posledice Kapagan kaganu je uspelo združiti celotno ozemlje Prvega turškega kaganata pod svojo oblastjo, vendar je bila turška oblast v Transoksaniji kratka. Transoksanijo so z juga napadli Arabci. Hegemonija Vzhodnega turškega kaganata je popustila in Turgeši, zdaj pod Sulukom, so ponovno pridobili na moči. Suluk se je kasneje boril proti Arabcem.
Sklici
Viri
Kategorija:Leto 711 Kategorija:Bitke 8. stoletja Kategorija:Drugi turški kaganat Kategorija:Turgeši