Narodno gledališče Salvadorja () stojia v zgodovinskem središču glavnega mesta Salvadorja, v San Salvadorju.
Zgodovina Za izbiro načrta za gledališče je bil organiziran natečaj. Nagradi za prvi dve mesti sta bili 8000 in 4000 frankov. Prispevke je pregledala komisija, ki so jo sestavljali inženirji José E. Alcaine, Luis Fleury in Aurelio Fuentes. 12 predloženih načrtov je bilo iz naslednjih držav: 5 iz Francije, 2 iz Združenih držav Amerike, 1 iz Kneževine Monako, 1 iz Italije in 3 iz Salvadorja. Zmagovalni projekt je bil Melpemone francoskega arhitekta Daniela Beylarda. Gradbeno pogodbo je prejelo salvadorsko podjetje Ferracutti y Cía. José María Peralta Lagos je bil glavni inženir med gradnjo.
Po 59 letih nenehnega delovanja se je leta 1976 pod vodstvom salvadorskega arhitekta Ricarda Jiméneza Castilla začel proces prenove. Sredstva je zagotovila salvadorska vlada. Castillo je najel izbrano skupino sodelavcev: Roberta Salomóna, da bi določil zahteve sodobnega odra; Simóna Magaño za dekoracijo; Carlosa Cañasa za izdelavo fresk; in Margarito Álvarez de Martínez za mojstrsko bakreno umetnino, ki bi krasila vrata gledaliških lož. Kasneje so se ekipi pridružili obrtniki iz Ilobasca in študenti takratnega Bachillerato en Artes pod vodstvom mojstra Carlosa Cañasa.
V fuziji gradnje Narodnega gledališča so se obogatili številni arhitekturni slogi, vključno z versajskim slogom, rokokojem, romantiko in secesijo z regionalnimi pridihi. Del pohištva je bil izdelan v gledališki delavnici, preostanek pohištva, preproge, fotelji in pulti pa so bili uvoženi iz Združenih držav Amerike. Spuščene zavese odra in luči lož in dvoran so bile pripeljane iz Avstrije.
Leta 1977 je mojster Carlos Cañas poslikal kupolo velike dvorane s fresko z naslovom El mestizaje cultural ('Kulturna konvergenca'), ki zavzema površino približno 230 m2. Zahvaljujoč temu delu vzdušje spominja na veliko dvorano Palais Garnier, okrašeno z umetniškimi deli Chagalla. Ponovna otvoritev Narodnega gledališča je bila 5. novembra 1978 s podelitvijo nacionalne nagrade za kulturo, ki sta jo prejela veliki Antonio Salazar in dr. Julio Fausto Hernández. Naslednje leto, 16. februarja 1979, ga je zakonodajna skupščina razglasila za narodni spomenik. Od takrat se nenehno odvija z gledališčem, glasbo, plesom, recitali, konferencami in dogodki, ki so zelo pomembni v političnem in kulturnem življenju Salvadorja. Leta 1992 je japonska vlada gledališču podarila sodoben sistem ozvočenja in svetlobe.
Podrobnosti o Narodnem gledališču thumb|Osrednja kupola Narodnega gledališča (1917).
Stavba stoji na južni strani trga Plaza Francisco Morazán na ulici Calle Delgado. Ponaša se s francosko renesančnim slogom z rokokojskimi, romantičnimi in secesijskimi detajli. Ima kapaciteto 650 sedežev.Secretaría de Cultura, Teatro Nacional Ima tri nadstropja lož, najbolj opazna je predsedniška loža v drugem nadstropju. Na voljo je tudi elipsoidna kupola z fresko slikarja Carlosa Cañasa in presenetljivim kristalnim lestencem. Drugi prostori vključujejo preddverje, dvorano, veliko preddverje in malo dvorano za manjše produkcije in krajše predstave. Leta 1979 je bila razglašena za narodni spomenik.
Sklici
Kategorija:Zgradbe in objekti v San Salvadorju Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1917