New Jersey je zvezna država ob srednjem Atlantiku na severovzhodu ZDA. Na severu in vzhodu meji na državo New York; na vzhodu, jugovzhodu in jugu ob Atlantskem oceanu; na zahodu ob reki Delaware in Pensilvaniji; in na jugozahodu ob zalivu Delaware in zvezni državi Delaware. New Jersey je četrta najmanjša država po površini, vendar enajsta po številu prebivalcev, z 8.882.190 prebivalci od leta 2019 in površino 8.722,58 kvadratnih milj, zaradi česar je najbolj gosto naseljena med 50 državami ZDA. Njeno največje mesto je Newark, drugo največje pa Jersey City ob reki Hudson. Vsa okrožja v New Jerseyju razen ene ležijo na združenih statističnih območjih New Yorka ali Philadelphije. New Jersey je bila po povprečnem dohodku gospodinjstev od leta 2017 druga najbogatejša ameriška država.
Indijanci so New Jersey prvič naselili najmanj 2800 let, Lenape pa je bila ob prihodu Evropejcev v začetku 17. stoletja prevladujoča skupina. Nizozemci in Švedi so ustanovili prva evropska naselja v državi. Angleži so kasneje prevzeli nadzor nad regijo, jo poimenovali provinca New Jersey po največjem med Kanalskimi otoki, Jersey, in jo kot kolonijo podelili Sir Georgeu Carteretu in Johnu Berkeleyju, 1. baronu Berkeleyju iz Stratton. New Jersey je bil v času ameriške revolucionarne vojne v 18. stoletju kraj več pomembnih bitk.
V 19. stoletju so tovarne v mestih "Big Six" Camden, Paterson, Newark, Trenton, Jersey City in Elizabeth pomagale pri industrijski revoluciji. Lokacija New Jerseyja v središču severovzhodnega megalopolisa - med Bostonom in New Yorkom na severovzhodu ter Philadelphijo, Baltimore in Washingtonu na jugozahodu - je spodbudila njegovo hitro rast in suburbanizacijo v drugi polovici 20. stoletja. Na prelomu 21. stoletja se je kulturno raznoliko prebivalstvo države začelo vračati v bolj urbana okolja znotraj države, z mesti, kjer se nahajajo primestne železniške postaje, ki od leta 2008 presegajo rast prebivalstva v bolj avtomobilsko usmerjenih predmestjih.
Leta 2020 je bil v New Jerseyju največ milijonarjev na prebivalca od vseh ameriških zveznih držav, pri čemer je 9,76% gospodinjstev (več kot 323 000 od 3,3 milijona od vseh v zveni državi) izpolnjevalo merila. Javni šolski sistem v New Jerseyju se stalno uvršča med vrh petdesetih zveznih držav ZDA ali je med njimi.
Zgodovina Pred približno 180 milijoni let je v obdobju Jure New Jersey mejil s severno Afriko. Pritisk trka med Severno Ameriko in Afriko je povzročil Apalaške gore. Pred približno 18.000 leti je ledena doba povzročila ledenike, ki so dosegli New Jersey. Ko so se ledeniki umikali, so za seboj pustili Passajsko jezero, pa tudi številne reke, močvirja in soteske.
Obdobje kolonizacije Nizozemci so postali prvi Evropejci, ki so zahtevali zemljišča v New Jerseyju. Nizozemsko kolonijo Novo Nizozemsko so sestavljali deli sodobnih srednjeatlantskih držav. Čeprav Lenape evropskega načela lastništva zemljišč ni priznal, je politika nizozemskega West India Company od svojih kolonistov zahtevala nakup zemljišča, ki so ga naselili. Prvi je to storil Michiel Pauw, ki je leta 1630 ustanovil pokroviteljstvo z imenom Pavonia vzdolž Severne reke, ki je sčasoma postala Bergen. Z nakupom zemljišč ob reki Delaware Peter Minuit je ustanovil kolonijo Nova Švedska. Celotna regija je postala ozemlje Anglije 24. junija 1664, potem ko je angleška flota pod poveljstvom polkovnika Richarda Nicollsa vplula v današnje pristanišče New York in prevzela nadzor nad utrdbo Amsterdam in priključila celotno provinco.
Med angleško državljansko vojno je Channel Island Jersey ostal zvest Britanski kroni in kralju dal zatočišče. Karle II. Je bil s kraljevega trga v Saint Helierju leta 1649 razglašen za kralja po usmrtitvi njegovega očeta Charlesa I. Severnoameriške dežele je razdelil Charles II, ki je dal svojemu bratu, vojvodi York ( kasneje Kralj James II), regija med Novo Anglijo in Marylandom kot lastniška kolonija (v nasprotju s kraljevo kolonijo). James je nato podelil deželo med reko Hudson in reko Delaware (dežela, ki bo postala New Jersey) dvema prijateljem, ki sta ostala zvesta med angleško državljansko vojno: Sir George Carteret in Lord Berkeley iz Strattona. Območje je dobilo ime Provinca New Jersey.
Od ustanovitve države je za New Jersey značilna etnična in verska raznolikost. Kongresalci iz Nove Anglije so se naselili skupaj s škotskimi prezbiterijanci in nizozemskimi reformiranimi migranti. Medtem ko je večina prebivalcev živela v mestih s posameznimi posestmi 100 hektarjev (40 ha), je nekaj bogatih lastnikov imelo velika posestva. Angleški kvakerji in anglikanci so imeli v lasti velika zemljišča. Za razliko od kolonije Plymouth, Jamestown in drugih kolonij je New Jersey naselil sekundarni val priseljencev, ki so prišli iz drugih kolonij, namesto tistih, ki so migrirali neposredno iz Evrope. New Jersey je v celotni kolonialni dobi ostal kmetijski in podeželski, komercialno kmetovanje pa se je razvijalo občasno. Nekatera mesta, kot sta Burlington na reki Delaware in Perth Amboy, so se pojavila kot pomembna pristanišča za ladijski promet do New Yorka in Philadelphije. Plodne dežele kolonije in strpna verska politika so pritegnile več naseljencev, prebivalstvo New Jerseyja pa se je do leta 1775 povečalo na 120.000.
Naselje v prvih 10 letih angleške vladavine je potekalo ob reki Hackensack in Arthur Kill - naseljenci so prihajali predvsem iz New Yorka in Nove Anglije. 18. marca 1673 je Berkeley svojo polovico kolonije prodal kvekerjem v Angliji, ki so regijo Delaware Valley naselili kot kvekersko kolonijo. (William Penn je nekaj časa deloval kot skrbnik dežel.) New Jersey je bil zelo kratko urejen kot dve ločeni provinci, vzhodni in zahodni Jersey, 28 let med letoma 1674 in 1702, včasih del province New York ali gospostva Nova Anglija.
Leta 1702 sta se provinci združili pod kraljevskim guvernerjem in ne pod lastniškim. Edward Hyde, Lord Cornbury, je postal prvi guverner kolonije kot kraljevska kolonija. Britanija je verjela, da je bil neučinkovit in pokvarjen vladar, jemal podkupnine in špekuliral na kopnem. Leta 1708 so ga odpoklicali v Anglijo. Nato so New Jerseyju vladali guvernerji New Yorka, vendar je to razjezilo naseljence iz New Jerseyja, ki so guvernerjem New Yorka očitali favoriziranje. Sodnik Lewis Morris je vodil zadevo za ločenega guvernerja, kralj George II pa ga je leta 1738 imenoval za guvernerja.
Čas med Ameriško vojno za neodvisnost New Jersey je bila ena od trinajstih kolonij, ki so se v ameriški revoluciji uprle britanski oblasti. Ustava iz New Jerseyja iz leta 1776 je bila sprejeta 2. julija 1776, le dva dni preden je drugi kontinentalni kongres razglasil neodvisnost ZDA od Velike Britanije. Bil je akt provincialnega kongresa, ki se je uvrstil v državno zakonodajno telo. Da bi pomirili nevtralne, je določil, da bi postalo nično, če bi New Jersey dosegel spravo z Veliko Britanijo. Predstavniki New Jerseyja Richard Stockton, John Witherspoon, Francis Hopkinson, John Hart in Abraham Clark so bili med tistimi, ki so 4. julija 1776 podpisali izjavo o neodvisnosti ZDA.
Med ameriško revolucionarno vojno so britanska in ameriška vojska večkrat prečkale New Jersey in v državi se je odvijalo več ključnih bitk. Zaradi tega danes New Jersey pogosto imenujejo "križišče ameriške revolucije". General George Washington v Morristownu je dvakrat tam ustanovil zimski prostor kontinentalne vojske, ki so ga poimenovali "Vojaška prestolnica ameriške revolucije."
V noči s 25. na 26. decembra 1776 je celinska vojska pod vodstvom Georgea Washingtona prečkala reko Delaware. Po prehodu je v bitki pri Trentonu presenetil in premagal hesijske čete. Nekaj več kot teden dni po zmagi pri Trentonu so ameriške sile do pomembne zmage prišle z ustavitvijo obtožb generala Cornwallisa v drugi bitki pri Trentonu. Z izogibanjem Cornwallisovi vojski je Washington presenetljivo napadel Princeton in tam uspešno premagal britanske sile 3. januarja 1777. Slika Emanuela Leutzeja Washington, ki prečka Delaware, je postala ikona revolucije.
Ameriške sile pod Washingtonom so se v bitki pri Monmouthu junija 1778 v neodločeni zasedbi srečale z silami generala Henryja Clintona. Washington je poskušal presenetiti britansko kolono; ko je britanska vojska poskušala obkrožiti Američane, so se Američani v neredu umaknili. Čini so bili kasneje reorganizirani in so zdržali britanske obtožbe.
Poleti 1783 se je kontinentalni kongres sestal v dvorani Nassau na univerzi Princeton, s čimer je Princeton za štiri mesece postal glavno mesto države. Tam je celinski kongres izvedel za podpis Pariške pogodbe (1783), ki je končala vojno.
18. decembra 1787 je New Jersey postal tretja država, ki je ratificirala ameriško ustavo, ki je bila v New Jerseyju izjemno priljubljena, saj je New Yorku in Pensilvaniji preprečila zaračunavanje carin na blago, uvoženo iz Evrope. 20. novembra 1789 je država postala prva v novoustanovljeni Uniji, ki je ratificirala Bill of Rights.
Ustava države New Jersey iz leta 1776 je dala glas "vsem prebivalcem", ki so imeli določeno stopnjo premoženja. Sem so spadale ženske in črnci, ne pa tudi poročene ženske, ker niso mogle imeti posesti ločeno od svojih mož. Obe strani sta na več volitvah trdili, da je druga stran imela nekvalificirane ženske, in se jim posmehovali, da uporabljajo "volilke iz spodnjih drsnikov", ne glede na to, ali imajo pravico voliti ali ne; po drugi strani pa sta obe strani sprejeli zakone o volilnih pravicah. Leta 1807 je zakonodajalec sprejel zakon, ki razlaga ustavo kot splošno volilno pravico belih moških, razen siromakov; ustava je bila sama po sebi akt zakonodajalca in ni bila zapisana kot sodobna ustava.
19. stoletje 15. februarja 1804 je New Jersey postal zadnja severna država, ki je odpravila novo suženjstvo in sprejela zakonodajo, ki je počasi opuščala obstoječe suženjstvo. To je privedlo do postopnega zmanjševanja populacije sužnjev. Ob koncu državljanske vojne je bilo približno ducat Afroameričanov v New Jerseyju še vedno ujetih. Volivci iz New Jerseyja sprva niso hoteli ratificirati ustavnih sprememb, ki prepovedujejo suženjstvo in podeljujejo pravice temnopoltemu prebivalstvu ZDA.
Industrializacija se je pospešila v severnem delu države po zaključku Morrisovega kanala leta 1831. Kanal je dovoljeval dovoz premoga iz doline Lehigh iz vzhodne Pensilvanije v rastoče industrije severnega New Jerseyja v Paterson, Newark in Jersey City.
Leta 1844 je bila ratificirana in začela veljati druga državna ustava. Okraji so tako postali okrožja za državni senat in takoj je sledila nekakšna preureditev meja (vključno z ustanovitvijo okrožja Mercer). Ta določba je bila ohranjena v ustavi iz leta 1947, a jo je vrhovno sodišče ZDA leta 1962 razveljavilo z odločbo Baker proti Carru. Medtem ko je bilo guvernerstvo močnejše kot po ustavi iz leta 1776, je ustava iz leta 1844 ustvarila številne urade, ki niso bili odgovorni ne njemu ne ljudem, in mu je dala triletni mandat, vendar sam ni mogel uspeti.
New Jersey je bila ena redkih zveznih držav (ostali sta Delaware in Kentucky), ki je na državnih volitvah dvakrat izbrala kandidata, ki ni Abraham Lincoln, in sta se med svojimi kampanjami postavila na stran Stephena Douglasa (1860) in Georgea B. McClellana (1864). McClellan, domačin Philadelphian, je imel New Jerseyjeve vezi in je takrat formalno prebival v New Jerseyju; pozneje je postal guverner New Jerseyja (1878–81). (V New Jerseyju so frakcije demokratične stranke leta 1860 vodile učinkovito koalicijo.) Med ameriško državljansko vojno je državo najprej vodil republikanski guverner Charles Smith Olden, nato demokrat Joel Parker. Med vojno se je več kot 80.000 držav prijavilo v severno vojsko; v nasprotju s številnimi državami, tudi nekaterimi severnimi, tam ni potekala bitka.