Skôbčevka (znanstveno ime Melopsittacus undulatus) je majhna, dolgorepa papiga, ki je domorodna v Avstraliji. V naravi ima vrsta zeleno in rumeno barvo s črnimi, valovitimi vzorci na tilniku, hrbtu in krilih. V ujetništvu so bile skobčevke vzrejene v različnih barvnih različicah, vključno z modrimi, belimi, rumenimi, sivimi in celo z malimi čopki na glavi. Mladiči in mlade ptice so monomorfne (med spoloma ni vidnih razlik), medtem ko se pri odraslih osebkih spol razlikuje po barvi kronice na kljunu (območje, ki vsebuje nosnice) in po vedenju.

Vrsta je monotipska, kar pomeni, da je edina predstavnica roda Melopsittacus, ki je hkrati edini rod v plemenu Melopsittacini.

Opis V naravi jih najdemo v sušnejših delih Avstralije, kjer so v težkih življenjskem okolju preživeli več kot pet milijonov let. Njihov uspeh pripisujejo nomadskemu načinu življenja in sposobnosti razmnoževanja med selitvijo.

Gnezda imajo v duplinah dreves ali v podrtih deblih. Samica izleže štiri do šest jajc, ki jih vali 18 do 21 dni, mladiči pa zapustijo gnezdo približno 30 dni po izvalitvi. Skobčevke se običajno razmnožujejo tudi v ujetništvu, če imajo na voljo gnezdilnico.

Skobčevke so nomadske ptice. Selijo se v jatah in zapuščajo območja, ko se okoljske razmere spremenijo.Pranty 2001 Najdemo jih v odprtih življenjskih prostorih, predvsem v grmiščih, odprtih gozdovih in na traviščih Avstralije. Ptice običajno živijo v manjših jatah in se lahko v dobrih razmerah združijo v večmilijonske jate. Nomadsko gibanje jat je povezano z razpoložljivostjo hrane in vode.

Gnezdenje v naravi običajno poteka od junija do septembra v severni Avstraliji ter od avgusta do januarja na jugu države. Razmnožujejo ob deževju, ko postane obilje travnih semen največje.

Divje skobčevke v povprečju merijo približno 18 cm v dolžino, tehtajo med 30 in 40 g in imajo razpon peruti približno 30 cm. Njihovo telo je značilno svetlo zeleno obarvano, hrbtni del je pokrit z črnimi valovitimi vzorci (pri nedoraslih pticah so nekoliko bolj sivkasto-črni), obrobljenimi z rumenimi črtami. Čelo in obraz odraslih osebkov sta živo rumene barve.

Udomačene skobčevke se lahko naučijo govoriti in žvižgati. Tako samci kot samice pojejo ter se lahko učijo posnemati zvoke in besede ter izvajati preproste trike, vendar so petje in posnemanje bolje razviti pri samcih.

V ujetništvu skobčevke v povprečju živijo pet do osem let, vendar so zabeleženi tudi primeri, ko so posamezne ptice doživele 15 do 20 let. Dolžina življenjske dobe je odvisna od pasme, genetskega porekla in zdravja ptice, pri čemer imata velik vpliv telesna aktivnost in prehrana. Znano je, da lahko skobčevke pri občutljivih ljudeh povzročijo »pljuča rejcev ptic«, obliko preobčutljivostnega pnevmonitisa (alergijskega vnetja pljuč). Razen nekaj posameznih bolezni, bolezni skobčevk niso prenosljive na ljudi.

Barva kronice na kljunu (območje, ki vsebuje nosnice) se razlikuje med spoloma. Pri samcih je sivkasto/modra, pri samicah pa od svetlo rjavo/bele (če se ne parijo) do rjave (med gnezdenjem), pri mladih pticah obeh spolov pa je rožnata.

Galerija

Sklici

Zunanje povezabe

Kategorija:Papige Starega sveta Kategorija:Domače živali Kategorija:Taksoni, opisani leta 1805 Kategorija:Ptiči Avstralije