Strunjan (, ) je razloženo obmorsko naselje v Slovenski Istri, med Izolo in Piranom, s skoraj 700 prebivalci.
Naselje se nahaja na območju avtohtone italijanske narodne skupnosti, zato je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.
Geografija Naselje leži ob Strunjanskem zalivu in v istoimenski dolini ob potoku Roje in ob njegovih pritokih, tudi na prisojnih pobočjih griča Ronek (116 m n. v.), ki se na severu strmo spušča proti zalivu sv. Križa in se konča z visokim flišnim klifom. Na koncu Strunjanskega zaliva so v območju Krajinskega parka Strunjan najmanjše in najsevernejše soline na Jadranu, še delujoče Strunjanske soline.
Zgodovina Fašistični skvadristi so 19. marca 1921 v Strunjanu med vožnjo Porečanke proti Trstu z vlaka streljali na otroke (tako slovenske, kot italjanske) in jih sedem zadeli. Pod streli sta dva otroka umrla, pet jih je bilo ranjenih, med njimi dva tako hudo, da sta vse življenje ostala invalidna.
Opis naselja Strunjan je turistično manj razvit od bližnjega Portoroža, čeprav so tudi tu hoteli, namenjeni tistim, ki si želijo mirnejšega oddiha. Prebivalci se še ukvarjajo s pridelovanjem zgodnjih vrtnin, sadjarstvom in vinogradništvom ter oljkarstvom. Naselje sestavljajo zaselki Karbonar-Carbonaro, Marčane-Marzanedo, Pretski Grič-Punta Nambole, Ronek-Ronco in Sv. Duh-Santo Spirito.
Šolstvo V kraju sta slovenska podružnična osnovna šola in šola za otroke s posebnimi potrebami, ki nosi ime Elvire Vatovec.
Znamenitosti
V delu naselja, pod vrhom griča Ronek, stojita nekoč božjepotna, danes pa župnijska cerkev in ob njej nekdanji benediktinski samostan.
Krajinski park Strunjan Del območja z naseljem je zaščiten kot Krajinski park.
Laguna Stjuža Drevored pinij Strunjanske soline
Praznik kakija Kaki (znanstveno ime Diospyros kaki) so iz Azije, iz Kitajske in Japonske prinesli pomorščaki v Evropo okoli leta 1870, v Istro pa v prvih desetletjih 20. stoletja. V strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh slovenskih nasadov kakija, da je pridelek obilen in kakovosten pa gre zasluga zlasti blagi klimi in rodovitnim tlom. Idejo za organizacijo praznika kakijev v Strunjanu sta že pred leti dala predsednik in član lokalnega Turističnega društva Solinar, oba pridelovalca kakijev, ker sta želela tudi širši javnosti predstaviti to dotedaj dokaj neznano sadje in možnosti njegove uporabe v kulinariki. Prireditev poteka vsako leto v mesecu novembru, pri njej poleg aktivnih članov turističnega društva sodelujeta še kmetijsko svetovalna služba iz Kopra in Talaso Strunjan.Okus jesenskega Strunjana. Terme Krka. Vrelci zdravja, št.3. september 2011 Poleg praznika kakijev v Strunjanu praznujejo tudi praznik artičok.
Promet V naselju se od magistralne ceste G2-111 (Izola-Sečovlje) odcepi lokalna cesta, speljana mimo Pacuga preko Belega Križa v Portorož in Piran.
Med letoma 1902 in 1935 je v bližini naselja potekala Porečanka, ozkotirna železniška proga, ki je povezovala Trst s Porečem.
Sklici
Viri
Glej tudi Naravni rezervat Strunjan Krajinski park Strunjan Župnija Strunjan seznam naselij v Sloveniji
Zunanje povezave
Satelitska slika http://dragonja.nib.si/Strunjan/indexS.html http://www.strunjan.net/ http://www.slovenia-tourism.si/?_ctg_kraji=2667 Strunjanski klif - sončni prepadi Strunjan - župnijska cerkev Marijinega prikazanja gremoVEN.com - Naravni rezervat Strunjan Vodni krog Strunjana. Slovenski vodni krog (6. avgust 2026). RTV Slovenija.
Kategorija:Slovenska Istra Kategorija:Naselja Občine Piran Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji