Celovška cesta je ena najdaljših cest v Ljubljani in ena od štirih velikih ljubljanskih vpadnic. Začetek štiripasovnice je v križišču s Tivolsko, Bleiweisovo in Gosposvetsko cesto, štiripasovni odsek se konča v križišču s Kosmačevo ulico. Naprej poteka kot dvopasovna cesta in se konča v Mednem, kjer se nadaljuje kot Gorenjska cesta proti Medvodam in Kranju. Od ljubljanske severne obvoznice dalje ima status glavne ceste z oznako G1-8, od Kosmačeve dalje pa je to regionalna cesta z oznako R1-211. Večina križišč je urejena s semaforji in pasovi za leve zavijalce. Ime je dobila po avstrijskem mestu Celovec. Zaradi geografske lege tako povezuje sever in jug Slovenije ter preko nje poteka tudi najkrajša povezava med Srednjo Evropo in Balkanom oz. Malo Azijo.M.S.: Celovška pred obnovitvijo
Prečka mestne predele oz. četrti: Na Jami, Šiška, Dravlje, Šentvid in Vižmarje.
Nastanek in ime Cesta je ena najstarejših cest, saj je nastala na podlagi starodavnih trgovskih poti med Ljubljano in Gorenjsko; ker je vodila proti Celovcu, je bila sčasoma poimenovana po tem mestu. Prvič je bilo slovensko ime za cesto zabeleženo v 18. stoletju.Valenčič, Vlado. (1989). Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, str. 17. Nemško ime za cesto je bilo Klagenfurterstraße.Valenčič, str. 38. V popisu iz leta 1848 je uradno slovensko ime za cesto bilo Celjovška cesta.Valenčič, str. 45.
Današnja dolžina ceste je nastala organsko: s povezovanjem obstoječih poti med Ljubljano in njenimi predmestji (Šiška, Dravlje, Vižmarje) ter s posledičnimi preimenovanji delov poti. S širjenjem mestne oblasti so tako pričeli preimenovati poti in jih združevati v enotno cesto. Tako so leta 1902 v Spodnji Šiški poimenovali cesto v Celovško cesto, ki je podaljšala staro Celovško cesto.Valenčič, str. 142. Isto se je zgodilo leta 1913 v Zgornji Šiški.Valenčič, str. 143. Enotno številčenje zgradb ob Celovški cesti po zaporednih tekočih številkah je bilo izvedeno šele leta 1937 z izhodiščem pri centru Ljubljane.Valenčič, str. 191-2.
15. julija 1919 so preimenovali dotedanjo Marije Terezije cesto in del Celovške ceste (najbližji mestnemu središču) v Gosposvetsko cesto.Valenčič, str. 152.
Med italijansko okupacijo Ljubljane je bil cesta 24. oktobra 1942 preimenovana v Gosposvetsko cesto (po Gosposvetskem polju).Valenčič, str. 212. Po vojni so cesto preimenovali nazaj v staro ime.Valenčič, str. 219.
Zgodovina Na trikotnem prostoru med zahodnim zidom kopališča Ilirija, Celovško cesto in parkom Tivoli so leta 1921 postavili Ljubljanski velesejem. Pred drugo svetovno vojno so tu organizirali več sejmov: (Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem) oz. več razstav: mednarodna razstava radia in telekomunikacij, razstava umetnin na ljubljanskem velesejmu, Slovenska moderna umetnost, Razstava slovenskega novinarstva, mednarodna razstava umetniške fotografije, ...Triada.si - Seznam razstav Med vojno so prostor zasedli okupacijski vojaki (sprva Italijani, nato pa Nemci) in tu vzpostavili vojašnico in intendantsko službo za ljubljanski garnizion. 11. novembra 1944 so vojaški kompleks napadla zavezniška letala in pri tem uničila tudi skladišče nafte.Andrej Zlobec: Obveščevalec Osvobodilne fronte (Ljubljana, 2010), 87-90.
Med vojno pa je bila Celovška cesta tudi presekana s zunanjim in notranjim varnostnim obročem. Notranji obroč je imel stražarnico pri železniškemu prehodu, medtem ko je bil zunanji obroč prehod v bližini današnje obvoznice.
Leta 1955 se je Ljubljanski velesejem preselil iz Šiške na današnje Gospodarsko razstavišče.
Zaradi vedno bolj gostega železniškega prometa (leta 1955 so zapornice bile spuščene 7 ur dnevno) so leta 1962 naredili cestni podvoz oz. železniški nadvoz (železniška proga Ljubljana - Sežana d.m.) pri Tivoliju.Krevs, Miro. (junij 2008). Organizacija prometa vlakov in dela na postaji Ljubljana v primeru povečanja potniškega prometa. (diplomsko delo) Po končani gradnji podhodov na Celovški in Dunajski cesti pa so na obe cesti postavili tudi prve semaforske naprave in sicer skupaj devet.
1. junija 1977 so pričeli z gradnjo 1680 m dolgega odseka Celovške ceste in sicer od gostilne Žibert (Celovška cesta 333) do Kosmačeve ceste; zgradili so štiripasovno cesto s 4 m široko sredinsko zelenico ter stranskimi kolesarskima stezama in pločnikoma; na tem odseku so postavili tudi štiri semaforizirana križišča."Začetek del na Celovški cesti." Javna tribuna letnik 17. številka 142 (junij 1977).<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-INDNHBTN> 23. oktobra 1978 so pričeli s prenovitvijo 2.100 m dolgega odseka Celovške ceste od Djakovićevo ceste (današnja Litostrojska cesta) do gostilne Žibert; razširili so vozišče na štiri pasove (nekje na pet pasov), položili nov asfalt ter zgradili podhod za pešce. Prenova ceste je bila potrebna zaradi načrtovane gradnje obvoznice, saj so nameravali preusmeriti promet na Celovško cesto.France Kmetič: Celovška dobiva dvojnicoM. S.. "Celovška pred obnovitvijo." Dogovori (Ljubljana) letnik 6. številka 19 (1978).<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHFLBFRL> Prenovljeni odsek, v vrednosti 110 milijonov dinarjev, je bil odprt na dan mladosti (25. maja) 1978."Celovška nared." Javna tribuna letnik 18. številka 154 (1978).<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQYF3CWI> V januarju/februarju 1979 so zaradi razširitve Celovške ceste porušili tudi del gostilne Žibert."Celovška II do roka." Javna tribuna letnik 19. številka 164 (februar 1979).<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UAOQCJT8> Leta 1982 je republiška komisija za presojo naložb odobrila gradnjo odseka severne ljubljanske obvoznice na odseku med Celovško in Djakovićevo cesto; z gradnjo so pričeli naslednje leto.S. D.. "Zelena luč za odsek do Celovške." Zbor občanov letnik 22. številka 17 (1982).<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IF77O36C>
Med slovensko osamosvojitveno vojno so bila pomembnejša križišča na Celovški cesti blokirana z improviziranimi barikadami. 27. junija 1991 je 1. oklepni bataljon 1. oklepne brigade JLA, na poti iz Vrhnike na Letališče Brnik. Bataljon je proti letališču napredoval v dveh kolonah; leva se je gibala po trasi Vrhnika-Log-Brezovica-Dobrova-Toško čelo-Šentvid-letališče Brnik, medtem ko je desna kolona napredovala po trasi Vrhnika-avtocesta-severna in zahodna ljubljanska obvoznica-Črnuče-Trzin-Mengeš-Moste-Brnik.Janez J. Švajncer: Obranili domovino (Ljubljana, 1993), 107. Leva kolona je na križišču Celovške ceste in avtoceste proti Kranju, kjer so obvozili oz. prebili hitro sestavljeno barikado iz tovornih vozil (slednjo so pripadnike milice še sestavljali in je bila nedokončana) in nadaljevali pot po avtocesti.
Ena bolj odmevnih prometnih nesreč na Celovški cesti se je zgodila zgodaj zjutraj 5. junija 2005 v križišču Celovške in Tržne ceste.»Sojenje pet let po nesreči« . Delo.si. Pridobljeno 2011-02-08. Zaradi prehitre vožnje, vožnje pod vplivom alkohola»Kdo je res vozil vectro?« Delo.si. Pridobljeno 2011-02-08. in prevelikega števila potnikov sta se zaletala dva avtomobila. Umrli so trije atleti, ki so se vračali iz zabave ob koncu prvega dne tekmovanja na atletskem stadionu v Šiški: Matic Šušteršič (olimpijec), Patrik Cvetan in Nejc Lipnik, medtem ko so bili štirje hudo poškodovani.Zurnal24.si »Nesrečo bi lahko preprečila«. Žurnal24.si. Pridobljeno 2011-02-08.
V sklopu gradnje avtocestnega odseka Šentvid-Koseze (avgusta 2007) je bila Celovška cesta v delu, kjer avtocesta prečka cesto, prenovljena in sicer sta bili zgrajeni priključni cevi, stranski podhod za pešce in kolesarje ter urejen bližnji prostor, hkrati pa so uredili križišče in razširili vozišče.»Avtocesta Šentvid-Koseze skozi vladno sito« . Dnevnik.si. Pridobljeno 2011-02-10.»Predor Šentvid uradno odprt«. Finance.si. Pridobljeno 2011-02-10.»Nove megasoseske in direktna povezava v predor Šentvid« . Dnevnik.si. Pridobljeno 2011-02-10.
23. novembra 2009 je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška, s katerim je načrtovana razširitev Celovške ceste in sicer na sedanje zelene površine ob cesti.Uradni-list.si - Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška Pri tem bi se vzpostavila na večjem delu današnje Celovške ceste šestpasovnica.»Ne« širitvi vpadnice, »da« več zelenim površinam Delo.si. Pridobljeno 2011-02-10. Med gradnjo soseske Celovških dvorov so med novembrom in decembrom 2009 uredili novo križišče na Celovški cesti, ki povezuje Trg komandanta Staneta, Celovško cesto in novonarejeno (tripasovno) povezovalno cesto v soseski (med Celovško cesto in Cesto Ljubljanske brigade).»Križišče vzrok za zastoje«. Zurnal24.si. Pridobljeno 2011-02-18.
V sklopu projekta Mreža za prostor je v sodelovanju Inštituta za politike prostora, Društva za urbano okolje – Odbor za lepšo Staro Šiško in arhitektno-urbanistične skupine Paz!Park februarja 2011 nastal predlog za ureditev Celovške ceste med križišči z Drenikovo in Tivolsko cesto, pri čemer bi razširili peščev koridor, odstranili vse ovire, postavili prednostne prečne semaforje in prehode za pešce in kolesarje, preoblikovali križišča (s čimer bi zmanjšali hitrost) in uvedli možnost bočnega parkiranja ob Celovški cesti.»Ureditev Celovške ceste med Drenikovo in Tivolsko« . Trajekt.org. Pridobljeno 2011-02-10.IPoP - Predstavitev predlogov za ureditev Celovške ceste županu Zoranu Jankoviću
Leta 2011 naj bi se na preostalem področju bivše Avtomontaže (med Celovškimi dvori in obvoznico) pričela gradnja Sparovega Šiška centra Ljubljana, pri čemer bi gradnja bila zaključena v septembru 2012. Center se bo po načrtih razprostiral na površini 38.000 m², pri čemer bi bilo 32.000 m² najemnih površin (za 90 prodajaln, gostinskih in drugih prostorov), medtem ko bi na strehi nakupovalnega središča uredili tudi prostočasovne površine v velikosti 6.000 m².»Spar v Šiški decembra 2012«. Zurnal.org. Pridobljeno 2011-02-18. Po prvotnih načrtih iz leta 2009 pa bi bil center neprimerno večji (na 83.000 m²), saj bi v sklopu centra zgradili trgovski del, šest kinodvoran (nad trgovskim delom), hotel, poslovno stolpnico, več manjših trgovin, podhod pod Celovško cesto, povezovalno cesto Celovško in Cesto Ljubljanske brigade.Nepremicnine.si21.com - Šiškarji protestirajo proti Sparovi osiromašeni gradnji
Urbanizem thumb|300px|Ljubljanske vpadnice thumb|right|300px|Odsek Celovške ceste med Pivovarno Union in Staro cerkvijo s predvojnimi stavbami
Celovška cesta, ki je ena najpomembnejših cest v Ljubljani ter najbolj prevožena severna cesta v Ljubljani, se deli na več delov (glede na večja križišča):
1) Križišče Tivolska-Gosposvetska-Bleiweisova-Celovška — križišče Ruska-Celovška Na tem delu cesto kmalu po križišču prečka železniški nadvoz (železniška proga Ljubljana-Koper) ter se konča na križišču z Rusko cesto. Ob tem delu ceste so: Tivoli (Kopališče Ilirija, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Hala Tivoli (vse na levi strani); Železničarski zdravstveni dom, Pivovarna Union (oboje na desni strani). 2) Križišče Ruska-Celovška — križišče Tržna-Gasilska-Celovška Na tem delu cesta preide v rahel desni zavoj; cesto prečkata tudi dva semaforizirana prehoda za pešce. Ob tem delu ceste so: Hotel Bellevue, Stara cerkev, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (vse na levi strani)). V tem delu ceste se nanjo navezuje še Ulica Milana Majcna (desna stran) in Vodnikova cesta (leva stran). 3) Križišče Tržna-Gasilska-Celovška — križišče Na Jami-Drenikova-Celovška Na tem delu cesta preide v rahel levi zavoj; cesto prečka en semaforiziran prehod za pešce. Ob tem delu ceste je na desni strani Tržnica Šiška. V tem delu ceste se nanjo navezujejo še: Na Jami (z dvema priključkoma; leva stran), Aljaževa ulica (z dvema priključkoma; desna stran). 4) Križišče Na Jami-Drenikova-Celovška — križišče Šišenska-Litostrojska-Celovška