Cêlje (, v Celju) (pogovorno slovensko in narečno Cele, nemško Cilli ali Zilli) je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije oz. Savinjske doline kot take. Z 38.059 prebivalci (2025) je skupaj s Kranjem tretje oz. četrto največje slovensko mesto.
Mestna občina Celje šteje okoli 50.000 prebivalcev, širša mestna aglomeracija - z bližnjo okolico pa preko 70.000 ljudi.
Celje leži ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini oz. Celjski kotlini. Srednja nadmorska višina mesta je 241 m.
V Celju ima sedež eno izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji, rimskokatoliška škofija (od 2006), Slovensko ljudsko gledališče, regionalne Splošna bolnišnica z urgentnim centrom, osrednja knjižnica, Pokrajinski muzej, Muzej novejše zgodovine, Zgodovinski arhiv, Hiša kulture Celje ter več galerij. V Celju je sedež založbe Mohorjeva družba, za umetnostni razvoj mesta pa skrbi Zavod Celeia.
Celje je tudi pomembno sejemsko in prireditveno mesto (najpomembnejši je vsakoletni Mednarodni obrtni sejem Celje). Mesto ima več gimnazij, srednjih, višjih in visokih šol, Regijsko višje in visokošolsko središče ter enega največjih šolskih centrov v Sloveniji. V Celju ima sedež tudi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS, ust. 1993), od 1994 pa še TECOS - Razvojni center orodjarstva Slovenije. Tehnopark Celje, ki je največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji.
V Celju je močno razvit šport, saj je tradicionalno najpomembnejše atletsko središče v Sloveniji s prvim samostojnim atletskim klubom (Kladivar Celje) in lastnim stadionom, v športni Dvorani Zlatorog pa domuje Rokometni klub Celje (gl. poglavje Šport). V Celju je tudi največje slovensko kegljišče.
Največja znamenitost je Stari grad Celje, ki se prvič omenja leta 1322 in je bil sedež Celjskih grofov, najvplivnejše plemiške rodbine na Slovenskem. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb - tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu, ki so zdaj tudi del slovenskega grba. Mestu je Oto Pestner posvetil pesem Dober dan, knežje mesto.
Liberalno celjsko glasilo Nova doba je izhajalo v letih 1919-41 in ponovno 1990-95.
Medija regionalnega pomena sta Novi tednik (celjski Tednik je izhajal že pred 2.sv.v.) in Radio Celje, združena v Nt&Rc, celjsko podjetje za časopisno in radijsko dejavnost. Na spletu pokriva doganajnje v mestu in okolici spletni časopis Celje.info.
Mestne četrti in krajevne skupnosti Mesto Celje se teritorialno deli na 10 mestnih četrti, poleg njih pa še 9 krajevnih skupnosti na periferiji oz. okolici mesta Celje (na ozemlju Mestne občina Celje). Mestne četrti (10) Center (staro mestno jedro) Dečkovo naselje Dolgo polje Gaberje Hudinja (Zgornja in Spodnja) Karel Destovnik Kajuh (Otok) Lava Nova vas Savinja Slavko ŠlanderKrajevne skupnosti (9) Aljažev hrib Ljubečna Medlog Ostrožno Pod gradom Škofja vas Šmartno v Rožni dolini Teharje Trnovlje (pri Celju)
Mestni predeli in naselja Babno Bežigrad (Celje) Breg Čret Dečkovo naselje Dolgo polje Gaberje Glazija Gložje Golovec (Celje) Grajski hrib (Stari/Celjski grad) Jožefov hrib (Kalvarija) Lava Lisce (+ Zgornje in Spodnje Lisce) Ločnica Ložnica Medlog Mestni park (in Mestni gozd) Mestno pokopališče Miklavžev hrib (Miklavški hrib) Nova vas Ostrožno Otok Podgorje (Podgora) Polule Pristava Selce Skalna klet Spodnja Dobrova Spodnja Hudinja Šmarjeta Zagrad Zavodna Zgornja Hudinja
Zgodovina mesta
thumbnail|desno|200px|Celje, Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, Gradec 1681 thumbnail|desno|200px|Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Na desni strani Savinje je viden otok. Mestni predel na tem območju se danes imenuje Otok. Vidno je tudi celotno mestno obzidje, ki ga je mesto dobilo leta 1473.
Prva naselbina se je pojavila v času halštatske kulture. Za časa Keltov in starogrških zgodovinarjev je bil kraj znan kot Keleja (tudi Keleia), kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. V 1. stoletju pr. n. št. se je razvilo močno keltsko naselje, kjer so kovali noriški denar. Leta 15 pr. n. št. so naselbino osvojili Rimljani in jo poimenovali Celeia (Civitas Celeia). Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.–54, vladal 41–54).
Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami. Klicali so jo »mala« ali »druga Troja« – Troia secunda. Rimska cesta skozi Celeio je vodila iz Ogleja (Aquileia) v Panonijo.
Celeia je kmalu postala ena od najbolj cvetočih rimskih kolonij. V mestu je bilo tedaj več večjih stavb, od katerih je Marsov tempelj slovel v celotnem rimskem imperiju . Celeio je Konstantin I. (272–337) okoli leta 320 pripojil Ogleju.
Na pohodu proti Italiji so mesto med letoma 451 in 452 opustošili Huni. Tedanji škof se je zadnjič omenjal leta 579. V času velikih selitev v 5. in 6. stoletju je bilo mesto porušeno. V zgodnjem srednjem veku so ga obnovili. V srednjem veku se mesto prvič omenja pod imenom Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137), kot sedež mejnega grofa. O nastanku naselja na mestu antične Celeie v srednjem veku obstaja zelo malo ohranjenih virov. Mesto je verjetno dobilo status mestnega trga v prvi polovici 14. stoletja, po listinah leta 1323..
Mestne pravice je Celje dobilo 11. aprila 1451, z ukazom Celjskega grofa Friderika II. Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 so mesto prevzeli Habsburžani. Začelo se je hitro razvijati v obrtniško in trgovsko središče. Leta 1473 so zgradili mestno obzidje in trdnjavski jarek. Z obzidjem se je ubranilo pred Turki, ob velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 pred kmeti, ki so zavzeli Stari grad. V letu 1798 je mesto zajel velik požar. Zgorela je večina poslopij..
Prva gimnazija v Celju je bila ustanovljena leta 1808 in spada med najstarejše v Sloveniji. sličica|200px|desno|Habsburško-celjski grb po izumrtju celjskih grofov in prevzemu habsburške dinastije postavljen v Celju 1466 (kopija v Pokrajinskem muzeju) Leta 1867 je po porazu Avstrije v avstrijsko-pruski vojni mesto postalo del Avstro-Ogrske, leta 1918 pa del novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nacistični okupator si je med drugo svetovno vojno želel priključiti ozemlje Južne Štajerske, a se to zaradi njegovega poraza ni zgodilo. Tako je Celje po 2.svetovni vojni postalo del FLRJ/SFRJ, po letu 1991 pa je zaživelo v samostojni Republiki Sloveniji.
Imena mesta v zgodovini keltsko Keleja, Keleia (’zaklonišče’ ali ’zavetišče’) Kilia (koren *K-L- ali tudi *K-R-; ’kamen, kleč, zemljišče’) latinsko Celeia. (Plinij starejši, Naturalis historia, III. knjiga, 77). sodobno tudi Celia Cilia (srednjevška latinščina) Cylie (v Admontovem letopisu, napisanem v času med letoma 1122 in 1137) Cili Cilie Chilia Zelle (1818)Ena lepa lubesniva inu branja vredna hiştoria od te po nadolshnu von isgnane svete grafine Genovefe is tega mejsta Pfalz: Je is nemshkiga na slovenski jesik preobernena. V' Zelli: Per Joshephu od Bacho ..., 1818 Cele (Ignacij Orožen, 1854) Celle (vsaj začetek 20. stoletja)
, Cilli, Zilie (1493 do okrog 1535), Zily, Cilli (1825–1919)
Podnebje
Prebivalstvo thumbnail|desno|220x220px|Celje, 1830 thumb|right|220x220px|Celje leta 1903, slika Stengel & Co. sličica|Narodni dom, sedež mestne občine Celje, Trg celjskih knezov, (Jan Vladimír Hráský, 1895–1896) Prebivalstvo je v Celju počasi naraščalo. V štiristo letih se je komaj podvojilo. V prvi polovici 19. stoletja je bilo Celje med južnoštajerskimi mesti na tretjem mestu, Maribor je imel 1834, Ptuj pa 1630 prebivalcev. Največ je bilo Slovencev. Nekaj je bilo nemških naseljencev iz Avstrije in deloma iz Nemčije. Po letu 1600 se je naselilo več Italijanov. Naselili so se tudi iz Sudetskih dežel (Čehi, Nemci). V letu 2014 je imela Mestna občina Celje 48.868 prebivalcev (mesto Celje 37.628 prebivalcev; proti koncu 20. stoletja je prebivalstvo Celja že doseglo in preseglo število 40.000). V prvi polovici leta 2018 je Mestna Občina Celje štela 49.377 prebivalcev. Z bližnjo okolico ima mesto sicer 71.144 prebivalcev.
+Etnična sestava leta 1991 Slovenci 33.434 82,1 % Srbi 1864 4,6 % Hrvati 1687 4,1 % Muslimani 466 1,1 % Jugoslovani 405 1 % Albanci 189 Makedonci 140 Črnogorci 93 Madžari 41 Ostali 82 Neznano 1972 4,8 % Neopredeljeni 249 Regionalno opredeljeni 88 leto št. prebivalcev. 1439 1000 1798 1400 1820 1635 1834 1511 1840 1793 1900 6743 1924 7750 1940 20.000 leto št. prebivalcev 2010 37.777 2011 37.520 2012 37.584 2013 37.490 2014 37.628 2015 37.540201738.079202237.122
Gospodarstvo levo|sličica|EMO Celje, 1959 Metalurgija je bila večino 20. stoletja najpomembnejša gospodarska panoga v mestu, po osamosvojitvi Slovenije pa so se bila podjetja prisiljena preusmeriti. Največje podjetje, Cinkarna Celje, je bilo ustanovljeno leta 1873 kot tovarna cinka, kasneje pa je postalo najpomembnejše kemično-predelovalno podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo titanovega dioksida, ter eden glavnih onesnaževalcev v mestu. Poleg tega v tovarni proizvajajo tudi gradbeni material in vrtne substrate. Sanacija najbolj onesnažene bližnje okolice tovarne poteka šele zadnjih nekaj let. Tovarna EMO je bila prepoznana v širšem jugoslovanskem prostoru kot proizvajalec emajlirane posode, danes je ločena na več manjših družb, glavna dejavnost pa je proizvodnja orodij za avtomobilsko industrijo. Med večjimi industrijskimi podjetji sta bila še proizvajalec pisarniške opreme Aero Celje in Zlatarna Celje. Dva izmed redkih celjskih gospodarskih gigantov ostajata Cetis, kjer tiskajo osebne dokumente, ovojno embalažo in vinjete, ter tovarna arom in sadnih sirupov Etol, ki ima sedež v sosednji Škofji vasi. Nekdaj močna tekstilna industrija (Metka,Toper) je praktično v celoti propadla. Na severovzhodnem obrobju mesta se nahaja mesnopredelovalni obrat, v bližnji Arji vasi pa mlekarna. sličica|Del objektov Cinkarne Celje, 1961 V novejšem času v gospodarstvu prevladujejo storitve in trgovina. V Celju ima sedež Tuš Holding, ki je iz majhnega lokalnega trgovca prerasel v lastnika mreže supermarketov po vsej državi in razširil dejavnost na mobilno telefonijo ter posredništvo nepremičnin. Trgovinska in poslovna dejavnost je skoncentrirana severno od središča ob Mariborski cesti ter na vzhodu, kjer so bili nekoč obrati Cinkarne. Ob Mariborski cesti stoji tudi celjsko sejmišče, znano predvsem po vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu, ki je največji poslovni sejem v tem delu Evrope.. Zdaj je med pomembnimi infrastrukturnimi točkami v mestu Tehnopark Celje.
Izobraževanje sličica|Stolnica sv. Danijela in Glasbena šola Celje
Osnovne šole V Celju in bližnji okolici se nahaja 9 osnovnih šol ter ena osnovna šola s prilagojenim učnim programom, pa tudi Glasbena šola Celje in Ljudska univerza Celje.
Srednje in višje šole Podrobno glej: Seznam srednjih šol v Celju (skupaj 3 gimnazije in 8 srednjih strokovnih šol); v Celju so tudi štiri višje strokovne šole. Od teh so ena gimnazija in štiri druge srednje šole vključene v Šolski center Celje, ki ima višjo strokovno šolo in Medpodjetniški izobraževalni center.
Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti (prej znana kot Vrtnarska šola Celje) z višjo strokovno šolo I. gimnazija v Celju (pogovorno imenovana tudi Kajuhova gimnazija) je heterogena srednja šola, saj izvaja več programov: ob splošni gimnaziji, v okviru katere že od leta 1990 delujejo tudi športni oddelki, ima še dva gimnazijska programa – klasično gimnazijo (od 2001) in umetniško gimnazijo glasbene smeri (od 1999, v sodelovanju z Glasbeno šolo Celje). Gimnazija Celje-Center ima poleg splošne gimnazije tudi programa predšolska vzgoja in umetniška gimnazija – likovna smer.