Železniška proga Prešnica–Koper je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji. Začetek proge je cepišče Prešnica, kjer se odcepi od proge Divača–Prešnica–Podgorje, medtem ko je končna železniška postaja Koper.
Ker po njej dnevno potuje veliko število tovornih vlakov iz Luke Koper, zgolj po enem tiru, je zlasti v zadnjih letih proga zasičena, saj ni bila zgrajena za današnji promet in tako velike osne obremenitve. Zavoljo povečanja prepustnosti poteka izgradnja drugega tira med Divačo in Koprom, ki bo potekal po novi trasi severno od obstoječega tira.
Gradnja sličica|levo|Potek proge od Divače do Kopra Železniška povezava Kopra z državnim železniškim omrežjem, natančneje s progo Divača–Pulj, se je načrtovala hkrati s koprsko luko. Študije variant trase so se izvedle med letoma 1956 in 1958. Gradnji je takratno vodstvo LR Slovenija nasprotovalo, zaradi česar zanjo ni bilo pridobljenih nobenih zveznih sredstev. Zaradi naraščanja luškega prometa, ki so ga tedaj morali pretovarjati s tovornjakov na vlake in obratno na železniški postaji Kozina, zaradi podpore podjetij in gospodarskih zbornic ter naklonjenega javnega mnenja je Luka Koper v začetku leta 1964 izposlovala, da se proga zgradi, pri čemer je sama postala investitor gradnje. Železniška povezava je bila sprva mišljena kot industrijski tir, a se je na vztrajanje Skupnosti železniških podjetij Ljubljana nato projektirala z vsemi značilnostmi železniške proge prvega razreda.
Zemeljska dela na progi so se začela leta 1964, tire pa so pričeli polagati januarja 1967. Uradna otvoritev proge je potekala 2. decembra 1967; pozneje istega dne je Koper z vlakom obiskal tudi predsednik Josip Broz Tito.
Proga je bila elektrificirana decembra 1975. Potniški vlaki so po progi začeli voziti leta 1971. Potem ko so prvih nekaj let vozili do tovorne postaje, od koder so potniki nadaljevali pot z avtobusi, je bil 25. maja 1979 odprt 2,4 kilometra dolg odcep do nove potniške postaje v Kopru.
Značilnosti sličica|levo|Tovorni vlak z lokomotivo serije SŽ 363 med postajama Hrastovlje in Črnotiče Proga je speljana po zahtevnem terenu čez kraški rob in premaguje višinsko razliko 493 metrov. Dolga je 31,5 kilometra, medtem ko zračna razdalja med začetno in končno točko znaša 16 kilometrov; največji naklon znaša 26 ‰. Na trasi so štirje predori in devet mostov. Most v Podpeči je ponovno uporabljen in izvira z železniške proge Jesenice–Trbiž, demontirane leta 1966, iz bližine Gozda - Martuljka.
Spremembe na progi Izvlečni tir Z namenom omilitve ozkega grla na območju Bivja je bil na železniški progi Divača–Koper vzporedno z obstoječim tirom zgrajen nov t.i. izvlečni tir, med območjem Tovorne železniške postaje Koper in območjem elektronapajalne postaje ENP Dekani, ki je dolg 1,2 km. Z izgradnjo tega tira v letu 2018 in kasnejšo obnovo obstoječega, se je na tem delu povečala kapaciteta proge in omogočeno je fleksibilnejše vodenje vlakov. Izvlečni tir hkrati prestavlja prvi del novozgrajenega drugega tira železniške proge Divača–Koper, saj se bo nanj pri ENP Dekani priključila nova proga. Leto kasneje je bil uveden evropski sistem za nadzor vlakov ETCS.
Sklici
Glej tudi
Drugi tir železniške proge Divača–Koper Seznam železniških prog v Sloveniji
Divača–Koper