Občina Ilirska Bistrica je ena od občin Krasa v Republiki Sloveniji z okoli 13.000 prebivalci in središčem v Ilirski Bistrici. Njeno območje se z reformo lokalne samouprave v samostojni Sloveniji ni spremenilo. sestavljena je iz 22 krajevnih skupnosti.
Naselja v občini 250px|sličica|levo|Občinska naselja Bač, Brce, Dobro Polje, Dolenje pri Jelšanah, Dolnja Bitnja, Dolnji Zemon, Čelje, Fabci, Gabrk, Gornja Bitnja, Gornji Zemon, Harije, Hrušica, Huje, Ilirska Bistrica, Jablanica, Janeževo Brdo, Jasen, Jelšane, Kilovče, Knežak, Koritnice, Koseze, Kuteževo, Mala Bukovica, Male Loče, Mereče, Nova vas pri Jelšanah, Novokračine, Ostrožno Brdo, Pavlica, Podbeže, Podgrad, Podgraje, Podstenje, Podstenjšek, Podtabor, Pregarje, Prelože, Prem, Račice, Ratečevo Brdo, Rečica, Rjavče, Sabonje, Smrje, Snežnik, Soze, Starod, Studena Gora, Sušak, Šembije, Tominje, Topolc, Trpčane, Velika Bukovica, Veliko Brdo, Vrbica, Vrbovo, Zabiče, Zajelšje, Zarečica, Zarečje
Zgodovinski razvoj občine
Od Ustanovitve do konca Avstro-Ogrske (1848-1918) Občina Ilirska Bistrica je kot občina v samoupravnem smislu nastala v okviru Marčne revolucije. Na podlagi ustave in provizoričnega zakona so do junija 1850 bile oblikovane krajevne občine, ki so temeljile na katastrskih občinah in delovale kot samoupravne prvostopenjske upravne oblasti. Občina Ilirska Bistrica je bila v tem okviru leta 1857 ena med 501 občin v Deželi Kranjski, skupaj z 32 občinami v okraju Ilirska Bistrica. Leta 1866 je prišlo do konsolidacij občin zato je bila prestavljena pod upravni okraj Postojna in z 10 občinami v sodni okraj Ilirska Bistrica, kar se je obdržalo do konca 1. svetovne vojne.
Italijanska oblast (1918-1945) Takoj po vojni je občina Ilirska Bistrica upravno postavljena pod vrhovno poveljstvo italijanske vojske, nato pa provizorično civilno oblast. Z rapalsko pogodbo je bila uradno priključena v Italijo v Furlanijo-Julijsko krajino v okviru političnega okraja Postojna. Leta 1923 je bila inkorporirana v Istrsko provinco v okviru Opatijskega okrožja in sodnega okraja Bistrica, leta 1924 pa po priključitvi Reke v novonastalo Kvarnersko provinco.
Občina je v obdobju italijanske oblasti doživela več sprememb Leta 1926 je bila ukinjena funkcija župana, ki jo je zamenjal podesta, kar je omejilo njeno avtonomijo. Poleg tega je bila občina Ilirska Bistrica novembra 1927 združena z občino Trnovo v občino Villa del Nevoso, leta 1936 pa je prišlo do izmenjave ozemlja z sosednjo občino Jelšane zaradi železniške proge.
V Jugoslaviji (1945-1991) Po drugi svetovni vojni je Ilirska Bistrica, ne kot občina, temveč kod okraj, bila civilno podrejena Narodnoosvobodilnemu odboru za Slovensko Primorje v okviru cone B in upravno pod Vojaški upravi Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Istro in Reko. Leta 1948 pa je bila uradno priključena Ljudski republiki Sloveniji in 1949 najprej v Primorsko in nato Goriško oblast.
Z upravno reorganizacijo aprila 1952 je Ilirska Bistrica ponovno dobila status občine v kateri je bilo 18 krajev, spadala pa je v Postojnski okraj, z reorganizacijo leta 1955 pa v okraj Koper, kar se je obdržalo tudi v reorganizacijah 1960 in 1964. z letom 1974 pa so bile uvedene krajevne skupnosti, ki jih je bilo do leta 1992 v Ilirski Bistrici 20.
V Sloveniji (1991- ) V reorganizaciji na podlagi zakona leta 1993 je občina Ilirska Bistrica bila ponovno ustanovljena 1994 in površinsko nespremenjena, s 63 naselji in 19 krajevnimi skupnostmi, kljub nasprotovanju ki so ga izrazili prebivalci Podgarda in Hrušice. in 1995 sprejela svoj statut Zadnja večja sprememba pa je bilo povečanje števila krajevnih skupnosti na 22 leta 2020.
Sklici in opombe
Zunanje povezave
Ilirska Bistrica, uradna stran občine. Ilbis.com , web portal in regijski spletni imenik Razvojni center , stran Razvojnega centra Ilirska Bistrica Seznam osebnosti iz občine Ilirska Bistrica
Ilirska Bistrica