Beltinci (; prekmursko: Böltinci,Novak, Vilko. 2006. Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana: ZRC SAZU, p. vi. Varga, Júlia. 2004. Magyarországi diákok a Habsburg Birodalom kisebb egyetemein és akadémiáin, 1560–1789. Budapest: Eötvös Loránd Tudományegyetem Levéltára, p. 129. ali Belatincz, tudi BellatinzRadkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1914. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Engelke, Edda, & Mateja Čoh. 2011. "Jeder Flüchtling ist eine Schwächung der Volksdemokratie": die illegalen Überschreitungen am jugoslawisch-steirischen Grenzabschnitt in den Fünfzigerjahren. Vienna: Lit Verlag, p. 333.) so trško naselje z okoli 2.500 prebivalci sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Hkrati so tudi središče občine Beltinci, v katero spada poleg Beltincev še sedem naselij: Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci (s takšnilemi poudarki: Brátonci, Dokléžovje, Gánčani, Ížakovci, Lípa, Lipóvci, Melínci).
Izvor krajevnega imena Prvotno se je kraj imenoval Běletinъci, kar je množinski etnonim,etnonim=ime naroda ali plemena tvorjen iz staroslovanskega osebnega imena Běletinъ, ki je ohranjeno v starosrbskem osebnem imenu Běletin in iz katerega je tvorjeno kajkavsko krajevno ime Beletinec. Ime torej prvotno pomeni prebivalce Beletinovega naselja. V starih listinah se krajevno ime prvič omenja leta 1322 kot Belethfalua, 1381 kot Belethafalua in 1402 kot Balatincz.Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
O krajevnem imenu kroži tudi legenda, po kateri je imel neki pastir v lasti izredno lepo kobilo, ki jo je klical Bela. Imel jo je tako v čislih, da je ni drgnil s "štriglom", ampak jo je vsakič česal z glavnikom. In po tej Beli se je vas začela imenovati Belotinci. Kasneje so črko o preprosto izpustili in je nastalo ime Beltinci.
Položaj in gospodarstvo Beltinci so središče Občine Beltinci. Skozi vas teče potok Črnec, pritok reke Ledave, ki ga obdajajo rodovitne peščine.
Beltinci ležijo ob glavni cesti št. 3 Murska Sobota - Lendava. Od Sobote so oddaljeni 8 km JV in nedaleč od nedavno zgrajene sodobne avtoceste št. A5 Koper-Ljubljana-Maribor-Murska Sobota-Dolga vas-Budimpešta. Razne obrtne dejavnosti, zaposlovanje v tovarnah v Murski Soboti in sodobno kmetijstvo so prispevale k rasti prebivalstva.
Zgodovina J. P. pl. Thiele 1833 Das Königreich Ungarn. Ein topografisch-historisch-statistisches Kundgemälde, das Ganze dieses Landes in mehr denn 12.400 Artikeln umfassend. (Nemški izvirnik). Ogrsko kraljestvo. Topografsko-zgodovinko-statistična podoba, ki obsega te dežele v več kot 12.400 člankih. (Slovenski prevod) BELLATINCZ, sl. Markst., und Hauptort einer gräfl. Csákyschen Herrsch. Rk. KP. 94 H. 714 meist rk. E. Vorterfflicher Feldbau, Grosses Scholss. Jahrmärkte. 2 M. von Alsó Lendva, nicht weit von der Gränze des Elsenburger Com. BELTINCI, slovenski trg in glavno grofovsko mesto Čakijevega gospostva. Rimskokatoliška kaplanija, 94 hiš in 714 prebivalcev, večinoma katoličanov. Zemljišče primerno za poljedelstvo, obstaja velika graščina. Letni sejmi. Dve milji od Dolnje Lendave, nedaleč od meje z Železno županijo.
Leksikon Arcanum Magyarország leírása (madžarski izvirnik). Opis Ogrske (Slovenski prevod) BELLATINCZ. Népes Mező Város Szala Vármegyében, földes Ura Gróf Csáky Uraság, lakosai katolikusok, ’s többnyire tótok, az Uraságnak kastéllyával díszeskedik; határbéli földgyei termékenyek, és a’ természetnek sok javaival bővelkednek, első Osztálybéli.
BELTINCI. Obljuden kraj v okrožju Zala. Zemljiški gospod je posestnik Čaki. Njegovi prebivalci so katoličani in večinoma Slovenci. Njegovo gospostvo se ponaša z graščino; njena obmejna polja so rodovitna in bogata s številnimi naravnimi dobrinami prvega razreda.
Grad Beltinci Sredi velikega parka stoji Beltinska graščina rodbine Banffyjeve. Prvotno zgradbo iz 13. stoletja je obdajalo obzidje s štirimi stolpi in vodnim jarkom. Sedanja graščina je razsežna enonadstropna zgradba s preprosto fasado in okroglimi ogelnimi stolpi iz 17. stoletja, ki jo obdaja park z izbranimi vrstami drevja.
Grad so napadali Turki, a opustošili so ga tudi Kruci 1708. Po njem so ropali tudi med prekucijo po Prvi svetovni vojni.
Ljudje se z naklonjonostjo spominjajo zadnje grajske gospodarice, ki je umrla leta 1977, Marije pl. Zichy. Celotna grofovska rodovina Zichy je veljala za delovno, skrbno, dobrodelno in pobožno, zlasti pa Marijina sestra Teodora, ki se je nalezla jetike od ranjencev, ki jim je požrtvovalno stregla, a umrla je 1915 stara komaj 29 let.
Katoliška cerkev svetega Ladislava
Cerkev sv. Ladislava je prvič omenjena 1669. Bila je lesena, pokrita s skodlami; na glavnem oltarju pa je bila slika Gospodovega vstajenja. Kot samostojna župnija Beltince omenjajo 1760. General Ladislav Ebergenyi je dal zgraditi 1742. v baročnem slogu zidano cerkev, ki je bila posvečena njegovemu zavetniku, ogrskemu kralju svetemu Ladislavu. Kralj Ladislav, ki je bil poljsko-ogrskega porekla, je z modrostjo in odločnostjo utrdil katoliško vero in razmajano kraljestvo, ki so ga pustošile zdrahe po smrti svetega Štefana; umrl je namreč brez potomcev, sledili so mu pa kar zapored samovoljni in nesposobni vladarji.
1890 so ji po Ferstlovih načrtih v neo-klasicističnem slogu na severni strani dozidali stransko ladjo, 1894 pa prizidali stransko kapelo Ave Marija, pod katero je grobnica grofovske rodbine Zichy-ev.
Cerkev ima čudovito pročelje, ki ga lepšata še vitka stolpa.
Judovska sinagoga V Beltincih je nekdaj stala tudi judovska sinagoga, ki je za takrat prisotno ortodoksno judovsko skupnost občasno premogla tudi lastnega rabina. Zgrajena je bila leta 1859, ko je bilo v Beltincih 50 Židov, in je kljub maloštevilnemu članstvu postala samostojna judovska občina, poleg Murske Sobote in Lendave. Njihovi otroci so obiskovali katoliško osnovno šolo, a rabin jih je poučeval hebrejščino in verouk. V tem času so današnjo Panonsko ulico po večini naseljevali Židje. Grofje Zichy so bili z njimi v dobrih odnosih; ljudje se še danes hvaležno spominjajo zadnje grajske gospodarice Marije, ki je pokopana v beltinški Cerkvi svetega Ladislava poleg svojih staršev in sester, ter je slovela po svoji dobrodelnosti. Podobno, kot njeni plemeniti predniki, je vseskozi ohranjala prijateljske stike tudi z židovsko skupnostjo.Sinagoga Beltinci . Judje in antisemitizem v Sloveniji.
Konec 19. stoletja je v Beltincih njihovo število naraščalo podobno, kot v sosednji Lendavi in je tu doseglo 150 članov. Zadnji rabi v Beltincih je bil Adolf Kaufmann (1850-1907), oče devetih otrok, čigar potomci – kar jih je preživelo holokavst, živijo danes na Madžarskem in v ZDA.
Ob svojem vrhuncu pa je bila židovska skupnost dokaj velika, saj je zajemala obširno področje in so ji pripadale vse okolišnje vasi: Bogojina, Dokležovje, Dobrovnik , Odranci, Ižakovci, Melinci, Lipa, Gančani, Bratonci, Lipovci, obe Polani, Turnišče, Renkovci, Hotiza in vse vasi Spodnjega Prekmurja. Po letu 1880 je skoraj sleherna vas dobila tudi lastno židovsko pokopališče.
Njihovo število je upadlo po nasilni komunistični prekuciji, ki je izbruhnila po Prvi svetovni vojni – in je bila povezana z ropanjem trgovin, gradov in cerkva, ter vznemirjanjem njihovih lastnikov. Tako so mnogi Židje pobegnili, da so si rešili golo življenje. Maloštevnilni preostali niso več uporabljali in vzdrževali shodnice, ki je začela propadati ter se je leta 1937 podrla.
Horthyjeva oblast, pod katero je Prekmurje zopet prišlo med Drugo svetovno vojno, Judov ni preganjala. Ko pa so zavladali Hitlerjevi nacisti z državnim udarom tudi na Madžarskem, se je začelo kruto preganjanje: 26. aprila 1944 so vse Jude iz naselja in okolice spravili v staro šolo, in jih naslednjega dne deportirali v uničevalno taborišče Auschwitz, od koder se ni nihče vrnil.
V Beltincih je bilo tudi posebno židovsko pokopališče, kjer je bil zadnji pogreb opravljen leta 1943. Za pokopališčem je čas zabrisal sledi; na židovskem pokopališču v Dolgi vasi pa je postavljena spominska plošča z napisom: »V spomin na pokopane Žide na pokopališču v Beltincih«. Znanih je pravzaprav dvoje pokopališč: staro in novo. Prvo je bilo opuščeno že davno pred Prvo svetovno vojno. Z novega pa so leta 1970 odstranili vse spomenike ter prostor spremenili v travnik in gradbišče.
Prebivalstvo Po popisu iz leta 2001 je bila slovenščina materni jezik 7974 (96,6%) prebivalcev, romščina 73 (0,9)%, srbohrvaščina 49 (0,6%), za 107 oseb (1,3)% pa ni opredelitev.
Glede veroizpovedi se je 7307 ali 88,5% prebivalcev opredelilo kot katoličani, 57 ali 0,7% kot evangeličani, 92 ali 1,1% kot brezverci; 9,7% se glede veroizpovedi ni opredelilo.
Šport Nogometno društvo Beltinci
Znane osebe Tadej Apatič, nogometaš Ivan Baša, pisatelj in politik Jožef Baša Miroslav, pesnik Jožef Marko Dravec, pisatelj Adam Ivanoci, dekan in županijski sodnik Dani Kavaš, slikar, stripar, glasbenik, aktivist Jožef Kavaš, kolesar in prvi župan občine Beltinci Peter Kolar, pisatelj Mihael Kregar, župan Pešte Peter Kregar, okrajni glavar Milan Kreslin, glasbenik Vlado Kreslin, slovenski pevec in član Beltinške bande Števan Kühar, politik Dejan Nemec, nogometaš Vilko Novak, pisatelj, prevajalec, zgodovinar, slavist Štefan Pauli, (Števan Pavel) domnevni pisatelj Vlado Poredoš, glasbenik in član skupine Orlek Jožef Pustaj, (Jožef Pozderec) pisatelj Ivan Škafar, zgodovinar Vinko Škafar, redovnik, teolog, publicist Tadeja Ternar, miss Slovenije 2007, 2008 Avgust pl. Zichy, politik (upravnik Reke), pisatelj, pesnik, pravnik, potopisec, raziskovalec, zaupni dvorni notranji svetnik, patron cerkve v Beltincih (1852 – 1925) Marija pl. Zichy, zadnja lastnica Beltinske graščine († 1977) Teodora pl. Zichy, ustanoviteljica redovne družbe za pomoč ranjence
Glej tudi: Seznam osebnosti iz Občine Beltinci
Stare razglednice
Sklici
Viri
Glej tudi Beltinci - 24cities.eu, Kompetenzzentrum Steirisches Thermenland-Oststeiermark Cerkev sv. Ladislava, Beltinci Dolinsko
Nadaljnje branje
Šraj, P.: Beltinci: 1322-1993. Občina, Beltinci 1995. Šraj, P.: Böltinci inda = Beltinci danes. ZTK, Beltinci 2015.
Zunanje povezave
Beltinski grad 02.10.2017 Beltinski grad na Portalu Kamra Cerkev svetega Ladislava 02.10.2017 Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o. (4 slike, dve iz 1905) Občina Beltinci: Zgodovinski spomeniki Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (Klaudija Sedar): Pretekla podoba kraja Beltinci (5 slik) Sinagoga v Beltincih. Objavila Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (Klaudija Sedar) Folklora Beltinci Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Cimprače (1 slika) Hotel Korona-Zvezda Beltinski grad Kapelica svetega Antona Padovanskega v Beltincih. Portal KAMRA Lendvai Kepe Zoltán, Kepéné Bihar Mária: Židovska verska občina Beltinci (Belatinci zsidó hitközség) Ime kraja: Beltinci (n. v. 178 m) Planinska zveza Slovenije Stare razglednice iz slovenske preteklosti na Portalu Kamra
Zalai Magyar Élet, 1942. szeptember-december (3. évfolyam, 196-269. szám) 1942-09-05 / 200. Szám Gumilár Ferenc: Belatinc képe a történelem lapjain Arcanum Digitheca BELLATINCZ. Vályi András: Magyarország leírása (madžarsko, romunsko, angleško)
Bojan Zadravec: Task Force on Jewish Studies and Antisemitism Hungary,Slovenia stamp 12kr `BELLATINCZ` Used 1889 WS33430 $12.67 Seller: darabanth_alma (854) Redka ogrska znamka za 12 krajcarjev z žigom “Bellatincz“ in datumom „november 1889“. Adolf Kaufmann, Rabbi's Geni Profile
Max von Ferstel: MARIENKAPELLE. Österreichische Monatsschrift , Baudienst ÖNB Philadria d.o.o. - katalog 11. dražba - april 2014. Jahr 1850 Other countries–Stamps of Slovenian interest: Austria. 3MP IIIb,Smaller cover, franked 3 kr., perfectly cancelled "Bellatincz, 8/7" (Beltinci, Mü. 179 b), sent to Lendava (9/7), very rare cancellation. Gestempelte Österreichische Briefmarken (bis 1967) Bellatincz
Kategorija:Naselja Občine Beltinci *