Velenje (; Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.) je mesto na slovenskem Štajerskem. S 25.600 prebivalci (2026) je šesto največje slovensko mesto ter je sedež istoimenske mestne občine s 33.930 prebivalci. Med 10. oktobrom 1981 in 17. julijem 1990 se je mesto uradno imenovalo Titovo Velenje.http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911 Mesto Velenje je bilo uradno odprto 20. septembra 1959 po enotnem gradbenem načrtu. Velenje je zaznamovalo rudarstvo s Premogovnikom Velenje odprtem 1875, v njemu so izkopali že preko 266 milijonov ton premoga, pri Starem jašku premogovnika je Muzej premogovništva Slovenije. Velenje je bilo več stoletij v lasti Habsburžanov, kar se kaže v izjemno bogati zapuščini gradov in dvorcev. Največji zaposlovalec v mestu je največji slovenski izvoznik Gorenje in tradicionalno Premogovnik Velenje. V Velenju ima sedež Šolski center Velenje, Visoka šola za okolje in enota Fakultete za energetiko.
Na izgradnjo mesta Velenje je imel daleč največji vpliv Premogovnik Velenje pod takratnim vodstvom direktorja Nestla Žganka. Besede iz takratnega časa, ki so vredne zapisa še danes:
Dediščine
Arhitekturna dediščina Zaradi velikega števila gradov so Šaleško dolino tudi pogosto imenovali dolina gradov, saj je v srednjem veku bilo preko deset gradov na njenih bregovih, kar je največja zgostitev gradov na Spodnjem Štajerskem.
Gradovi in dvorci:
grad Velenje (nem. Wöllan) 13.stol, razvaline gradu Šalek (nem. Schallegg) 12.stol, grad Turn (nem. Thurn im Schalckthall) 13.stol, razvaline gradu Ekeštajn, (nem. Eggenstein) 13.stol, ostanki gradu Limberk (nem. Lilienberg) 12.stol, grad Švarcenštajn (nem. Schwarzenstein) 14.stol, Vila Bianca (Bianca Adamovich de Csepina) 19.stol, Vila Herberstein (Marie Anne von Herberstein) 19.stol, Graščina Gorica (nem. Goritzen) 16.stol, Graščina Bevče, Graščina Limberk (nem. Lilienberg), Graščina Žitenberk, Graščina Streliše, Graščina Dobrava (nem. Gutenhard)
Okoliški gradovi in dvorci: Pakenštajn (nem. Pakenstein) 14.stol, Paškenštajn Baronija, Frauenburg, Forhtenek (nem. Forchtenegg) 13.stol, Grad Ravne - Gutenbihl (nem. Gutenbüchel) 16.stol, Žamberk (nem. Schaunberg), Šoštanj Amtshaus, Šoštanj Turn, Grad Šoštanj, Vila Široko, Vila Mayer, Grad Kacenštajn, Graščina Skorno.
Javni objekti
Titov trg 1959 Dom kulture Velenje 1959
Industrijska dediščina Zlasti po letu 1875, ko je Dunajčan Franz Mages z vrtanjem pri globini 101,6 m naletel na glavni lignitni sloj v Škalah in ko je posest leta 1885 kupil nemški poslovnež in vlagatelj Daniel von Lapp se je pričelo obdobje izrazite industrializacije, ko je z finančnimi vložki Lapp pripeljal železnico v Velenje in pospešeno pričel razvijati premogovnik ter postavil tudi prvo termoelektrarno in prvo tovarno premogovih briketov na štajerskem.
Termoelektrarna Velenje 1929, Jašek Škale 1888.
Šport
Športna infrastruktura Delo v premogovniku je bilo vedno izrazito naporno vendar so vizionarji rudarjem omogočili smele načrte, da imajo v prostem času na voljo tudi kvalitetno športno infrastrukturo za regeneracijo in s tem zadovoljivo kvaliteto zdravja neglede na delo v vedno ne humanih okoliščinah. Premogovnik je vedno bil steber razvoja športa in je v svoji viziji izgradnje mesta naredil več športnih in večnamenskih objektov, ki ljudem uspešno služijo še danes.
sprehajalne poti na Šaleških jezerih 1953 večnamenski mestni stadion ob jezeru 1955 Smučarski center Golte 1970 Tenis center Jezero Velenje Rdeča dvorana 1975 Bela dvorana 1992
Ime in grb mesta Ime mesta Velenje izhaja iz slovenizirane oblike nemškega imena Wöllan (oz. ponekod tudi Wöllach) za to mesto. Znani grb družine lastnikov Velenjskega gradu Wagen von Wagensberg se je uporabljal pred koncem prve svetovne vojne, ki je imel za simbol Hasburškega leva in napis v slovenščini občina Velenje in nemščini Gemeinde Wöllan.
Pred hitro urbanizacijo v petdesetih in šestdesetih 20. stoletja Velenje, kot manjše trško središče, ni imelo lastnega mestnega grba, starih grbov lastnikov gradov niso želeli uporabljati. Med letoma 1976 in 1992 se je uporabljal grb, ki je bil oblikovan v izrazito socialističnem slogu, kar je bilo značilno za čas SFRJ. V sredini je bil velik bel klin oziroma črka V, ki simbolizira Velenje. Na rdečem ozadju sta dve stilizirani roki, obrnjeni navzgor, ki simbolizirajo delo rudarje in industrijo, ki sta zaznamovala Velenje, ta grb je bil v uporabi do nastanka novega grba v 1990-ih.
Leta 1992 se je za grb izbral motiv, ki se uporablja še danes. Na grbu je za obzidjem velenjskega gradu upodobljena modernistična stolpnica na rumenem ozadju.
Znamenitosti
Titov kip Titov kip v Velenju je javni spomenik s celopostavno figuro v nadnaravni velikosti. Posvečen je partizanskemu poveljniku, jugoslovanskemu predsedniku maršalu Josipu Brozu - Titu. Je največji bronast Titov spomenik na svetu. Stoji na zahodni strani Titovega trga - glavnega trga v mestu. Kip je delo znamenitega hrvaškega kiparja Antun Augustinčića in njegovih pomočnikov. Odkrili so ga 25. junija 1977 ob Titovi petinosemdesetletnici, po naročilu skupščine Občine Velenje. Kip je odlila zagrebška livarna Likum. Finančno so prispevale delovne in družbenopolitične organizacije in občani s samoprispevkom. Ne glede na razprave o spomeniku je mnenje občanov, da se spomenik ohranja, kot del zgodovine mesta in kot turistično znamenitost. Figura je obrnjena proti kipu rudarja (Alojz Kogovšek) in spominski fontani Onemele puške (Stojan Batič). Titov javni spomenik je zaščitena kulturna dediščina.
Kultura sličica|Avstro-Ogrska poštna znamka z žigom Wöllan (Slo. Velenje) leta 1874|235x235_pik
Glasbeni ustvarjalci
Pihalni orkester Premogovnika Velenje (1919-danes), Šank Rock (1982-danes), Chateau (1986-2011), Irena Vrčkovnik (1991-danes), Natalija Verboten (1996-danes), Tabu (1998-danes), 6pack Čukur (2001-danes), Mrigo, Ghet, Thug connect
Velenjska Himna Velenje je eno redkih mest, ki ima tudi svojo himno. Pesem je nastala je v času najintenzivnejše gradnje mesta v zgodnjih 60. letih, tekst in glasbo je napisal 23.7.1959 Ivan Marin starejši. Naslov himne je “Graditeljem Velenja”, kot himno pa so jo potrdili svetniki na izredni seji ob prazniku Mestne občine Velenje v septembru 2011.alt=File:Rudnik Velenje 1958 (3).jpg|sličica|Velenjski rudarji leta 1958|201x201_pikVELENJSKA HIMNA - Koračnica Graditeljem Velenja; Avtor: I.Marin st. 1959sličica|276x276_pik|Poslovnež Daniel von Lapp lastnik Premogovnika Velenje od leta 1885-1910 1. Tam, kjer včeraj
še kmetič je z voli oral,
kjer manjkalo mlakuž ni in poplav.
Zgodil se je čudež čez noč,
zdaj staro vse je proč
in Paka ukročena žubori spev bodočnosti.
2. Vsem nam zdaj v ponos,
mesto že v soncu žari,
v njem naš doprinos
vsej naši skupnosti.
Velenje krasno ti si zdaj,
zares kot pravi gaj,
rodovom poznim bodi lik,
to naj bo naš vzklik!
Lega Mestna občina Velenje leži v vzhodni polovici Šaleške doline ob dolinskem delu reke Pake. Mesto pokriva večji del nižje-ležeče vzhodne polovice Šaleške doline in se je v svojem razvoju zadnjih 60 let razširilo na nekdanja naselja in zaselke: Škale, Stara vas, Šalek, Pesje, Konovo, Gorica, Debrce, Preloge in Šmartno pri Velenju ter dele naselij Bevče, Paka pri Velenju, Škale in Podkraj pri Velenju. Vzhodna meja občine poteka po Dobrnskem podolju, preko potoka Pirešica, proti jugu na Ponikovsko planoto in Ložniško gričevje. Zahodna meja občine razpolovi Šaleško dolino v smeri sever-jug na območju nekdanje vasi Preloge, kjer danes pod dolinskim dnom poteka v Premogovniku Velenje najintenzivnejši odkop lignita in kjer meji na Občino Šoštanj. Meja se nadaljuje po spodnjem toku potoka Velunja do podnožja Graške Gore. Nekdanje Velenje (imenovano Staro Velenje) je danes le obrobno mestno naselje pod Velenjskim gradom.
Premogovnik Velenje oskrbuje s premogom Termoelektrarno Šoštanj, ki je bila v nedavni preteklosti vir onesnaževanja ne le v Velenju, ampak po celi Šaleški dolini in še šire. Z izgradnjo odžveplevalnih naprav, zaprtjem tokokroga izcednih voda iz deponije pepela, uresničevanjem ekološko sanacijskega programa in izgradnjo denox čistilne naprave na bloku 6 so se razmere v zadnjem času vztrajno izboljšale in predstavljajo zgledno urejene industrijske obrate v ekološkem smislu. Mestne četrti in krajevne skupnosti Mestne četrti (3) Velenje desni breg Velenje levi breg-vzhod Velenje levi breg-zahod
Krajevne skupnosti (16) Bevče, Cirkovce, Gorica, Konovo, Paka pri Velenju, Pésje, Plešivec, Kavče, Podkraj, Stara vas, Staro Velenje, Šalek, Šentilj, Škale - Hrastovec, Šmartno, Vinska Gora.
Znameniti Velenjčani (po abecedi) Anton Aškerc - v Škalah pri Velenju je služboval kot kaplan 1894-98, leta 1896 izdal Lirske in epske poezije, močno je sočustvoval s knapi in bil pretresen nad bedo in trpljenjem njihovih življenj ter svoje občutenje opisal v Delavčevi pesmi o premogu. František Foit - češki umetnik, raziskovalec in etnološki zbiralec Oskar Hudales - pisatelj, prevajalec, učitelj. Marija Brenčič-Jelen - pesnica in pisateljica; delovala in umrla v Šentilju pri Velenju. Anton Jelen - pisatelj, sadjar, vrtnar in drevesničar, njen mož; rojen in umrl v Arnačah, v Šentilju. Daniel von Lapp - prvi lastnik premogovnika. Fran Korun-Koželjski - skladatelj, glasbenik, zborovodja Jožef Krajnc - pravnik. Nikolaj Šaleški - vitez. Jože Lampret - duhovnik. Frančišek Mlinšek - pedagog in čebelar Franz Mages - podjetnik. Karel Oštir - lingvist. Adam Wagen von Wagensperg - lastnik Velenjskega gradu 16.stol. Guido Henckel von Donnersmarck - lastnik Velenjskega gradu konec 19.stol. Karel Adamovich de Csepin - lastnik Velenjskega gradu 20.stol. Franz Ritter von Ploetz - rudarski strokovnjak. Davorin Ravljen - pisatelj in novinar. Ahacij Sebriaški - teolog Gustav Šilih - rojen v Velenju; učitelj in pisatelj Karel Verstovšek - politik in filolog Karel Štrbenk - lovski pilot Ivan Vošnjak - teolog in filozof Vendelin Vošnjak - rodil se je v naselju Šenbricu; Božji služabnik, frančiškan Lavrencij Vošnjak - duhovnik Nestl Žgank - direktor Premogovnika Velenje in župan Velenja, znan kot graditelj sodobnega mesta Velenje in njegov prvi častni občan Ivo Jamnikar - Pobudnik ustanovitve šolskega centra Velenje in njegov direktor do 1984, tesni sodelavec Žganka in veliki podpornik razvoja športa Galerija
Sklici
Viri Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997
Glej tudi Mestni promet Velenje Premogovnik Velenje Mestna občina Velenje
Zunanje povezave
Portal Velenje.net - Diskusije in novice Portal Velenje.com Gustav Šilih Osnovna šola Gustav Šilih v Velenju
Kategorija:Naselja Mestne občine Velenje * Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji