Šoštanj (, , ) je mesto s skoraj 3.000 prebivalci v Šaleški dolini na Slovenskem Štajerskem (nem. Untersteiermark) v Republiki Sloveniji in središče istoimenske občine, znano po energetskem obratu Termoelektrarna Šoštanj. Šoštanj je skozi stoletja spadal pod Habsburško Monarhijo, o nekdanjem sijaju nemško govorečega meščanskega mesta z bogato zgodovino veleindustrijske proizvodnje usnja pod družino Woschnagg pričajo posamezne stavbe. Od leta 2009 je v mestu urejen Muzej usnjarstva na Slovenskem. Šoštanj ima tudi svoje asfaltirano javno letališče Šoštanj.
Ime in grb Ime Šoštanj izhaja iz nemške besede »Schönstein« ali lepi kamen.
Grb Šoštanja ima na levi strani habsburškega orla, ki predstavlja povezavo mesta z Avstrijo in s tem s Habsburžani; na desni strani pa je upodobljen Stari grad Šoštanj »Lepi« grad (nem. Schonstein) v obliki treh srčkov, ki ponazarjajo lego starega šoštanjskega gradu iz 12. stoletja. Danes je znan kot Pusti grad, saj so ga v 16. stoletju zapustili in od takrat propada. Od njega ostal le še en stolp.
Lega Šoštanj leži v zahodnem delu Šaleške doline, na ravnici ob reki Paki. Ravninski del je obdan s predalpskim hribovjem, ki predstavlja zahodno obrobje Šaleške doline. Struga reke Pake se na izteku iz Šoštanja spusti v ozko sotesko Penk(a), čez katero poteka povezava s sosednjo Savinjsko dolino. Na vzhodnem delu Šoštanja se proti Velenju razprostira Družmirsko jezero, najgloblje jezero v Sloveniji, nastalo zaradi ugrezanja tal nad opuščenimi rovi Premogovnika Velenje.
Rodbina Woschnagg Družina Woschnagg je v 18. stoletju ustanovila pomembno usnjarsko tradicijo v Šoštanju. Leta 1788 je Josip Woschnagg odprl prvo usnjarno, ki je sčasoma prerasla v eno največjih in najsodobnejših usnjarnih v Avstro-Ogrski monarhiji.
V drugi polovici 19. stoletja je Franz Xaver Woschnagg s sinovi prevzel obrat in ga preoblikoval v K. K. priv. Lederwerke Franz Woschnagg & Söhne. Tovarna je postala znana po visokokakovostnem usnju za konjske vprege, ki je bilo cenjeno tudi na evropskih kraljevskih dvorih. Imela je skladišča na Dunaju, v Budimpešti in Beogradu ter je bila ena največjih tovarn na Balkanu. Razvoj usnjarske industrije in predvsem Hans Woschnagg ter njegov širok vplivni krog je pripomogel, da je Šoštanj 28.junija 1911 z odlokom cesarja Franca Jožefa I. povzdignjen v mesto z 1256 prebivalcev, od tega 863 Nemci in 374 Slovenci. Med prvo svetovno vojno je bilo mesto pomembno središče vojaške industrije v Cislajtaniji, saj je usnjarna proizvajala pomembne dele vojaške opreme, kot so pasovi, vojaški škornji in drugi usnjeni izdelki. Tovarna Franz Woschnagg & sinovi d.d. je bila delniška družba in je imela zastopstva v večini evropskih držav. Leta 1938 je družba zaposlovala 400 delavcev.
Po drugi svetovni vojni je jugoslovanska vlada tovarno nacionalizirala in jo preimenovala v Tovarno usnja Šoštanj (TUŠ), s časoma je postala močno zastarela, delovala vse do leta 1999, ko je šla v stečaj.
Družina Woschnagg je tako pomemben del zgodovine Šoštanja, saj je s svojo industrijsko dejavnostjo močno vplivala na razvoj mesta in regije.
Zgodovina Zgodovina Šoštanja je močno povezana z Družmirjem, vasjo, ki je nekdaj stala v neposredni bližini Šoštanja. Na območju vasi so se naselile prve skupine slovenskega naroda, z njimi naj bi prišel tudi knez Tresimir. Še pred njimi so tod živeli staroselci, o čemer pričajo arheološke najdbe na območju Falkovega kloštra. sličica|281x281_pik|Dopisnica iz Šoštanja leto 1900 Kasneje se je razvoj prenesel v trg Šoštanj, prve omembe kraja izvirajo iz 12. stoletja. Iz tega časa izhaja grad Šoštanj, danes imenovan tudi z vzdevkom »Pusti grad«. Pod njim se je razvil trg Šoštanj, v katerem je bilo v srednjem veku živahno trško življenje. Živela je trgovska, obrtniška in sejemska dejavnost. K temu sta pripomogli ugodna prometna lega na poti med Koroško in srednjo Savinjsko dolino ter že v 14. stoletju pridobljene trške pravice. Šoštanj je imel tri gradove. Grad Šoštanj je najstarejši izmed njih, njegove ruševine in obnovljen obrambni stolp stojijo še danes na pobočju nad Šoštanjem. Trška graščina je bila v neposredni bližini zgornjega dela trga, bila je nekakšen upravni oziroma mestni grad. Ob požaru v 18. stoletju je pogorela in šoštanjska gosposka si je uredila nov grad, v stavbi današnje graščine Turn. V 18. stoletju se je razvila industrija za proizvodnjo in predelavo cinka in živega srebra. Rudnik je deloval do prve svetovne vojne.
Po zatonu srednjega veka Šoštanj ni miroval, njegov gospodarski pomen se je vrnil konec 19. stoletja. Temu je največ pridala usnjarska industrija družine Woschnagg, ki je v Šoštanju postavila enega največjih tovrstnih obratov v Avstro-ogrski monarhiji. S svojim kakovostnim usnjem so ponesli ime Šoštanja v širni svet. Zanimiva za ogled je njihova predmestna vila Široko. Nekdanjo trško podobo odslikuje današnji Trg bratov Mravljak, osrednji trg Šoštanja obdan z obnovljenimi trškimi stavbami. Med njimi izstopa Stari magistrat, hiša, v kateri je bil dolga leta sedež upravne oblasti trga Šoštanj, od leta 1911 do srede petdesetih let dvajsetega stoletja, pa sedež mesta Šoštanj. Stičišče kulturnih dogodkov na trgu je Mestna galerija, kjer razstavljajo domači in gostujoči umetniki in se odvijajo številne manjše kulturne prireditve. Arhitekturno zanimiva sta še Kajuhov dom, rojstna hiša pesnika Karla Destovnika – Kajuha in Vila Mayer, v kateri občina Šoštanj ureja prostore za stalno zbirko domačega akademskega kiparja Ivana Napotnika. Miren kotiček je cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je ena izmed najstarejših stavb v Šoštanju. V njenem prezbiteriju so dragocene freske, odlikuje jih visoka starost, posebna tehnika izdelave in simbolna razvrstitev poslikav v posvečenem prostoru. Šoštanj zavhzema tudi zaselek Preloge. Poleg znamenitosti preteklega časa je v Šoštanju moč obiskati tudi mesta današnje »zgodovine«. To je Družmirsko jezero, ki je pričelo nastajati z ojezerjevanjem Družmirskega polja sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja in Termoelektrarna Šoštanj, ki proizvede povprečno eno tretjino vse slovenske električne energije.
Znamenitosti Šoštanja Grad Šoštanj (nem. Schönstein) zgrajen v drugi polovici 12. stoletja, Celjani so v bojih s Hasburžani delno porušili grad v 16.stoletju, tako se je prijelo imenovanje Pusti grad, razvaline gradu stoji nad mestom, po njemu je mesto dobilo ime, danes stoji samo še en stolp. Mestni grad Amtshaus (nem. das Amtshaus in Schönstein) iz 16. stoletja, kot nadomestni grad Gradu Šoštanj, požgan leta 1734 in nato ni bil več obnovljen od njega ni ostalo skoraj nič, njegovo vlogo je prevzel Turn. Graščina Turn (nem. Thurn bei Schönstein), je nadomestna graščina, ki je bila prvotno grajska kašča, leta 1734 pa so jo prezidali v plemiško prebivališče leta 1916 je pripadala družini Woschnagg, ki je uporabljala graščino za delavce Šoštanjske usnjarne. Grad Forhtenek (nem. Forchtenegg) grad iz 13. stoletja, upoščen leta 1635, njegove ruševine stojijo nad potokom velunja v naselju Ravne pri Šoštanju. Dvorec Gutenbuchel (nem. Gutenbühel) oz. Marovška graščina iz 16 stoletja, pravni naslednik gradu Forhtenek na položni vzpetini v Ravnah pri Šoštanju. Grad Kacenštajn (nem. Katzenstein) iz 12.stoletja je stal na griču nad naseljem Florjan, bil opuščen v 15. stoletju in porušen leta 1439. Grad Žamberk (nem. Schemberk) iz 13. stoletju je stal v Zavodnjah, grad je bil opuščen oz. razvaljen pred 16. stoletjem. Vila Široko (nem. Villa Waidmannsdorf), ki je bila pred vojno last usnjarjev Vošnjakov. Odlikujejo jo pozidava in lepo oblikovani detajli tako na zunanji strani kot v notranjosti. Obdaja jo zgledno vzdrževan angleški park. Vila Mayer (nem. Villa Mayer oz. Mayersche Villa) , kjer je živel in deloval nekdanji šoštanjski župan in odvetnik dr. Fran Mayer. Cerkev sv. Mohorja (nem. St. Hermagor Kirche) kot nastarejša zgradba v Šoštanju, ki je nastala leta 1300, njena današnja podoba pa je iz 18. stoletja. Od njenega začetka pa se je ohranil le zvonik s freskami. Kajuhov dom (originalno 1892-1918: Hotel Rajster, 1918-1941: Bürgerhaus, 1945-danes: Kajuhov dom) zgrajen leta 1892 v neorenesančnem slogu in je rojstni kraj pesnika Karla Destovnika Kajuha, stavbo je zgradil župan Franc Rajšter. Kavčnikova domačija (nem. Katschnik Bauernhof) je etnograski spomenik nad Šoštanjem v naselju Zavodnje.
Znameniti Šoštanjčani sličica|Odvetnik Dr. Fran Mayer, župan mestne občine Šoštanj 1928 in častni občan Šoštanja zaslužen za izgranjo prvega vodovoda alt=Portret|sličica|254x254_pik|Inženir Mihael Vošnjak državni poslanec je zaslužen za izgradnjo železniške proge Celje-Velenje 1891 Davorin Ravljen - literat, pisatelj in novinar. Josip Vošnjak - industrialec in narodni buditelj. Mihael Vošnjak - poslanec, politik, gospodarstvenik. Lavrencij Vošnjak - duhovnik iz vplivne rodbine Vošnjakov, rojen v Konovem pri Velenju, ki je v Šoštanju služboval v letih 1868-1872. Franz Xaver Woschnagg - tovarnar in podjetnik, ki je omogočil razvoj Woschnaggove usnjarske obrti v veleindustrijo. Franz Woschnagg - tovarnar in podjetnik. Hans Woschnagg - župan, tovarnar, poslanec, podjetnik Karel Destovnik - Kajuh - pesnik, udeleženec NOB in narodni heroj. Franc Hribernik - zgodovinar in pedagog, ki se je ukvarjal z zgodovino Šoštanja in okolice. Fran Mayer - pravnik in uradnik, ki je deloval kot šoštanjski župan in leta 1931 omogočil izgradnjo prvega vodovodnega sistema v Šaleški dolini. Franc Rajšter - gospodarstvenik, zgradil svoj hotel v Šoštanju Ivan Napotnik - kipar. Iztok Puc - rokometaš. Peter Musi (tudi Mussi) - pedagog, bibliotekar, kmetovalec in hranilničar. Ivan Blaž Röck (part. i. Biba) - udeleženec NOB. Jože Lampret - duhovnik in udeleženec NOB. Nestl Žgank - župan in direktor. Eberhard Šoštanjski - plemič. Herman Šoštanjski - plemič. Ivan Samonigg - oficir Avstro-Ogrske vojske in reorganizator avstrijskega vojaškega šolstva.
Organizacije in stavbe Planinsko društvo Šoštanj Košarkarski klub Elektra Termoelektrarna Šoštanj Letališče Šoštanj Župnija Šoštanj Trška pot okoli Šoštanja Družmirsko jezero Grad Šoštanj Vila Mayer
Zunanje povezave Šoštanj na uradnem turističnem portalu Slovenia.info Portal Šoštanj.info Portal Šoštanj.info. Krajevna skupnost Šoštanj Krajevna skupnost Šoštanj. Občina Šoštanj Uradna stran občine Šoštanj. Muzej usnjarstva na Slovenskem Muzej usnjarstva na Slovenskem
Sklici in Viri
Kategorija:Naselja Občine Šoštanj *
hr:Općina Šoštanj