Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo. Je levi pritok Rena v katerega se izliva v Koblenzu. V porečje Mozele preko pritokov Sauer in Our sodi tudi majhen del Belgije.
Mozela med Trierjem in Koblenzom močno vijuga po eni izmed najlepših nemških rečnih dolin.Moselle: Holidays in one of Germany's most beautiful river valleys at www.romantic-germany.info. Retrieved 23 Jan 2016. Teče skozi pokrajino, ki jo je oblikoval človek, saj so bili prvi kmetovalci že Rimljani. Danes so njeni obronki vidni v terasastih vinogradih, kjer raste nekaj najboljših rizlingov, številne grajske ruševine pa obvladujejo vrhove nad vasmi in mesti, ki se vrstijo ob bregovih. Traben-Trarbach z art nouveau arhitekturo in Bernkastel-Kues s svojim tradicionalnim mestnim trgom sta dve izmed številnih priljubljenih turističnih znamenitosti ob reki Mozeli.
Ime Ime Mosella izhaja iz keltskega imena Moseal, preko latinske Mosella, pomanjševalnica Mosa, latinski opis Meuse pa se uporablja vzporedno z Mosele. Torej Mosella je »Mala Meuse«.
Mozela je prvi zabeležil Tacit v 13 knjigi Annali Publius Cornelius Tacitus: Der Text ist verfügbar in der lateinischen Wikisource: Kapitel LIII, at la.wikisource.org in v 4 knjigi Zgodovina.Publius Cornelius Tacitus: Der Text ist verfügbar in der lateinischen Wikisource; erwähnt ist die Mosel in Kapitel 71 und Kapitel 77, at la.wikisource.org
Rimski pesnik Decimius Magnus Ausonius je opisal to literarno temo že v 4. stoletju. V svoji pesmi iz leta 371, ki se imenuje Mosella in je izšla v 483 heksametrih, ta pesnik pozne antike in učitelj na dvoru v Trierju (Kaiserhof), opisuje potovanje iz Bingena čez hribovje Hunsrück do Mozele in potem sledi poti v Trier po cesti imenovani po njem, Via Ausonius. Avzonij opisuje cvetočo in bogato pokrajino ob reki in v dolini Mozeli, zahvaljujoč politike njegovih rimskih vladarjev.
Reka je nato dala ime dvema francoskima departmajema: Moselle in Meurthe-et-Moselle.
Geografija
Izvir Mozele je na 715 m nadmorske višine na Col de Bussang na zahodnih pobočjih Ballon d'Alsace v Vogezih. Po 544 kilometrih se izliva v Ren pri Deutsches Eck v Koblenzu na nadmorski višini 59 metrov. Dolžina reke v Franciji je 314 kilometrov, 39 kilometrov tvori mejo med Nemčijo in Luksemburgom in 208 kilometrov teče izključno v Nemčiji.
Mozela teče skozi regijo Lorena, zahodno od Vogezov. Nizvodno v Nemčiji, dolina Mozele predstavlja delitev med hribovji Eifel in Hunsrück.
Povprečni pretok Mozele na ustju je 328 m³ / s, zaradi česar je drugi največji pritok Rena, za reko Aarej s 560 m³ / s in je večja kot sta Majna in Neckar.
Odseki reke Odsek Mozele od francosko-nemško-luksemburške tromeje do sotočja z reko Saar blizu Konza tik pred Trierjem je v Nemčiji znan (geografsko napačno) kot Zgornja Mozela. Odsek od Trier do Pündericha je Srednja Mozela, odsek med Pünderichom in izlivom v Koblenzu kot Spodnja Mozela ali terasasta Mozela (Terrassenmosel). Značilnost Srednje in Spodnje Mozele so njeni široki meandri zarezani globoko v višavje Renskega masiva, od katerih je najbolj presenetljiv Cochemer Krampen med Bremmom in Cochemom. Značilne so tudi njene vinogradniške terase.
Od tromeje Mozela zaznamuje celotno območje Posarje-Luksemburg.
Porečje Porečje Mozele obsega 28,286 km². Francoski del obsega 15,360 km², kar je približno 54 odstotkov celotnega porečja. Nemški del Porenje - Pfalška je 6,980 km², Posarje 2.569 km², Luksemburg 2521 km², Valonija (Belgija) 767 km² in Severno Porenje - Vestfalija, 88 km².
Pritoki Trije največji pritoki Mozele so Meurthe, Saar in Sauer. Meurthe teče v zgornjem toku Mozele, dokler vanjo ne priteče Meuse in jo prevzame. Vendar pa Meuse da malo več vode kot Meurthe na sotočju. Saar je največji od vseh pritokov (78,2 m³ / s), kot tudi najdaljši (246 km). Sauer je največji levi pritok in odmaka regiji na obeh straneh meje, nemško in luksemburško. Največji pritok glede na Mozelo na sotočju je Moselotte, ker je približno 40% večja po prostorninskem toku in predstavlja glavno vejo sistema Mozela. Na ustju Mozela prinaša 328 m³ / s vode v Ren, ko preteče 544 km. Pritoki z leve: Madon, Terrouin, Esch, Rupt de Mad, Orne, Fensch, Gander, Syre, Sauer, Kyll, Salm, Lieser, Alf, Endert, Brohlbach, Elz. Pritoki z desne: Moselotte, Vologne, Meurthe, Seille, Saar, Olewiger Bach, Avelsbach, Ruwer, Feller Bach, Dhron, Ahringsbach, Kautenbach, Lützbach, Flaumbach, Altlayer Bach, Baybach, Ehrbach.
Mesta Mesta vzdolž Mozele so: v Franciji: Épinal, Toul, Pont-à-Mousson, Metz in Thionville v Luksemburgu: Schengen, Remich, Grevenmacher in Wasserbillig v Nemčiji: Konz, Trier, Schweich, Bernkastel-Kues, Traben-Trarbach, Zell, Cochem in Koblenz
Hribovja Od Trierja dolvodno Mozela ločuje dva sredogorska hrbta Eifel (na severozahodu) in Hunsrück (proti jugovzhodu).
Geologija Vogezi, hribovje v katerem izvira Mozela, so nastali pred približno 50 milijoni let. V obdobjih miocen in pliocen je starodavna Mozela (Urmosel) že bila pritok starodavnega Rena (Ur-Rhein). Ko se je v kvartarju Renski masiv počasi povečeval, so bili oblikovani okljuki Mozele med Trierjem in kotlino Neuwied.
Zgodovina
Mozela je bila pri Rimljanih znana z imenom Flumen Musalla (v Tabula Peutingeriana), reko pa je romantiziral tudi pesnik Avzonij okoli leta 371. Od leta 1815 je Mozela oblikovala mejo med Velikim vojvodstvom Luksemburg in Prusijo (Nemško cesarstvo leta 1871).
V zakonu o ratifikaciji pogodbe vzpostavljene z E. S. P. J. iz 10. aprila 1952, v 2. členu francoska vlada začne, pred vzpostavitvijo skupnega trga, pogajanja z zadevnimi vladami, da bi dosegli hitro izvedbo regulacije Mozele med Thionvillom in Koblenzom«.L'historique de la canalisation de la Moselle , par M. René Bour. pp.101 à 112Levainville Jacques, La canalisation de la Moselle . In: Annales de Géographie. 1928, t. 37, n°206. pp. 180-184.
Reka je bila regulirana med Metzom in Thionvilleom, preko kanala odprtega leta 1964. Pri otvoritvi so sodelovali vojvodinja Charlotte Luksemburška, Zvezni nemški kancler Konrad Adenauer in njihov gostitelj, general de Gaulle, predsednik Francije.
Na Mozeli, na mestu francosko-nemško-luksemburške tromeje, je bil leta 1992 podpisan schengenski sporazum, ki določa prost pretok blaga in ljudi v Evropski skupnosti.
Gospodarstvo Dolina Mozele med Metzom in Thionvilleom je industrijsko območje, kjer izkoriščajo premog in proizvajajo jeklo.
Dolina Mozela slovi po čudovitih razgledih in odličnem vinu. Je najbolj znana nemška vinska regija, medtem ko se luksemburška vinorodna dežela imenuje Mozela Luxembourgeoise in francoska AOC Moselle. Najbolj znani med vini so rizling, elbling, rizvanec, kerner in auxerrois. Nemški del Mozele je še posebej priljubljena turistična destinacija.
Plovnost Po drugi svetovni vojni je Francija pritiskala naj Mozela postane plovna za večje ladje, da bi lahko povezali industrijske predele Lorene. Ko so leta 1955 prebivalci v Posarju glasovali za priključitev k Zahodni Nemčiji, je Francija zahtevala kot »nadomestilo« nadgradnjo Mozele. 27. oktobra 1956 so sklenili »pogodbo o Mozeli« med Nemčijo in Luksemburgom za regulacijo Mozele in priznali, da Nemčija v zameno podaljša »Grand Canal d'Alsace« na Zgornjem Renu namesto razširitve kanala preko Breisacha. Leta 1958 so se dela začela in 26. maja 1964 je bila Mozela uradno odprta od Metza do Koblenz kot glavna pot za ladijski promet s 14 zapornicami. Francija jo je leta 1979 podaljšala do Neuves-Maisonsa. S tem so nadgradili 394 km v Mozele s skupno 28 zapornicami. V letih od 1992 do 1999 je bila plovna pot poglobljena od 2,7 do 3,00 m, kar omogoča 1500-tonskih tovornim uporabljati reko, zmogljivost se je tako povečala za 20%. Plovni del reke ima širino do 40 metrov, več v zavojih. Mednarodna ladijska policija za Mozelo (IMK), ustanovljena leta 1962 s sedežem v Trierju, je odgovorna za plovbo. Zakon o tem je veljaven v vseh treh sodelujočih državah, torej od Metza do Koblenza.
Danes po Mozeli vozijo tovorne ladje daljše od 110 m od Rena v Koblenzu do Neuves-Maisonsa, južno od Nancyja in manjše ladje, ki se priključujejo iz drugih delov Francije preko Canal de l'Est in Canal de la Marne au Rhin. Zapornice so: Koblenz, Lehmen, Müden, Fankel, Sankt Aldegund, Enkirch, Zeltingen, Wintrich, Detzem, Trier, Grevenmacher, Palzem, Apach, Kœnigsmacker, Thionville, RICHEMONT, Talange, Metz, Ars-sur-Moselle Pagny-sur-Moselle, Blénod-lès-Pont-à-Mousson, Custines, Pompej, Aingeray, Fontenoy-sur-Moselle, Toul, Villey-le-Sec, in Neuves-Maisons.
Tovor večinoma prevažajo vlačilci. Gorvodni tovor v glavnem sestavljajo gorivo in rude, dolvodno so glavni proizvodi jekleni izdelki, prod in kamen. Pristanišča so: Trier, Zell, Mertert, Thionville, Metz in Frouard. Poleg tega obstajajo tudi izletniške ladje za turiste, ki vozijo med vinskimi vasmi in manjšimi mesti v Srednji in Spodnji Mozeli. Obstaja tudi jadranje ali športne marine v naslednjih mestih: Koblenz, Winningen, Brodenbach, Burgen, Löf, Hatzenport, Senheim, Treis, Traben-Trarbach, Kues, Neumagen, Pölich, Schweich, Trier in Konz. Mozela je povezana z bližnjim Toulom preko Canal de la Marne au-Rhin ter z Meuse, Saôno in Rôno.
Spremembe nivoja
Skupno 28 zapornic regulira nivo reke Mozele: 16 v Franciji blizu Neuves-Maisons, Villey-le-Sec, Toul, Fontenoy-sur-Moselle, Aingeray, Frouard-Pompej, Custines, Blénod-lès-Pont-à-Mousson, Pagny-sur-Moselle, Ars-sur- Moselle, Metz, Talange, Richemont, Thionville, Kœnigsmacker in Apach 2 med Luksemburgom in Nemčijo pri Stadtbredimus-Palzem in Grevenmacher-Wellen 10 v Nemčiji: Trier, Detzem, Wintrich, Zeltingen, Enkirch, sv. Aldegund, Fankel, Müden, Lehmen in Koblenz. Sprememba nivoja blizu Detzema ima največjo višinsko razliko - 9 metrov - na 29 kilometrov dolgem kanalu; to je tudi edini prekop.
Turizem
Skozi dolino Mozele teče Mozelska vinska cesta in Mozelska kolesarska pot, ki se lahko prevozita od Metza v Franciji prek Trierja do Koblenza na razdalji 311 kilometrov. Med Koblenzom in Trierjem velik del teče po trasi stare železniške proge, daleč od hrupa in dima motornih vozil. Vsako leto na nedeljo po binkoštih je 140 kilometrov ceste med Schweichom in Cochemom tudi zaprta za avtomobile kot del Mozela Happy Day.
Več pomembnih gradov in razvalin krasi višine nad dolino Mozele, mnogi so vidni na izletu z ladjo.
Leta 1910 je bila urejena tudi planinska pot dolga 185 kilometrov na strani Eifela in 262 kilometrov na strani Hunsrücka. Nenavadna pohodna pot poteka od Ediger-Ellerja preko Calmont poti do Bremma skozi največje terasaste vinograde v Evropi.
Pred izgradnjo pregrad je bila Mozela priljubljena pot za kajake, kar je razlog, zakaj ima veliko jezov urejen prehod za ladje. Reko danes še vedno uporabljajo kanuisti, še posebej v času teden dni trajajočega letnega zaprtja zapornic, ko ni dovoljen noben komercialni ladijski promet.
V aprilu 2014 je bila odprta Mozelska pohodna pot, 365 km dolga, od Perl v Zgornji Mozeli do Koblenza. Številne so tudi »partnerske poti«, tako imenovane stranske veje in »sanjske poti« (Traumpfade), ki širijo pohodništvo v dolini Mozele.Pohodne poti
Pri zapornici Koblenz Mosellum ponuja razstave o selitvi rib v Mozeli, kot tudi ekologiji vode, plovbi in električni energiji. Z izgradnjo informacijskega centra so odprli najsodobnejšo ribjo lestev ob Mozeli.
Vino Vinorodna regija, ki leži ob Mozeli, obsega okoli 10.540 hektarjev obdelovalne površine. Največji del, ki je trenutno nekaj manj kot 9.000 ha, je na nemški zemlji v državah Porenje-Pfalška in Posarje; luksemburški del ima površino okoli 1300 hektarjev. V zgornjem delu Mozele vinogradi segajo v Franciji kolikor Seille v regiji Côtes de Mozela s površino 130 ha in na območju okoli Toul (Côtes de Toul), okoli 110 hektarov.