Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in )) [štéfan-bólcmanova ~] je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu. Njena vrednost in relativna merilna negotovost sta:
σ = 5,670 373(21) · 10-8 J s-1 m-2 K-4;
Stefanovo konstanto se lahko izrazi z Boltzmannovo konstanto :
kjer je:
– Planckova konstanta, ħ je Planckova konstanta, deljena z 2π (tudi Diracova konstanta), – hitrost svetlobe v praznem prostoru.
Konstanta nosi ime po slovenskem fiziku Jožefu Stefanu.
Priporočena vrednost odbora CODATA je izračunana iz izmerjene vrednosti splošne plinske konstante:
kjer je:
– splošna plinska konstanta, – Avogadrovo število, – Rydbergova konstanta, – »relativna atomska masa« elektrona, – konstanta molske mase (1 g/mol po definiciji), – konstanta fine strukture.
Sorodna konstanta je sevalna konstanta, sorazmerna s Stefanovo:
V Planckovem sistemu enot () je vrednost Stefanove konstante enaka:
Konstanta σ, ki izhaja iz Stefanovih meritev, se lahko zapiše z današnjimi enotami:
Crepeau.
Stefanova meritev je bila dokaj točna in za 10,8 % premajhna od današnje izmerjene vrednosti.
Konstanta je vsebovana v obeh različicah Stefan-Boltzmanovega zakona, tako po Stefanovi poti, dobljeni po eksperimentalni poti, in Boltzmannovi termodinamski izpeljavi. Obe poti spadata v klasično fiziko. Teoretična izpeljava konstante pa zahteva kvantno mehaniko in izpeljavo iz Planckovega zakona.
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Stefanova konstanta, vrednost CODATA
Kategorija:Fizikalne konstante Kategorija:Jožef Stefan Kategorija:Termodinamika