Župnija Dražgoše je nekdanja rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Škofja Loka, ki je bila del nadškofije Ljubljana.
Zgodovina Župnija Dražgoše, ki je bila samostojna od leta 1876, je imela svoje začetke v starodavni romarski tradiciji, povezano s cerkveno zavetnico sveto Lucijo. Prva omemba cerkve sega v leto 1535, med letoma 1642 in 1647 pa so jo na novo pozidali na vzpetini nad vasjo, kjer je stala skoraj tri stoletja. Posebno vrednost so ji dajali štirje zlati oltarji iz druge polovice 17. stoletja, ki so sedaj v Loškem muzeju. Cerkev je bila duhovno središče vasi vse do januarja 1942, ko so Nemci med maščevalno akcijo zaradi odpora Cankarjevega bataljona požgali vas in porušili tudi nekdanjo božjepotno cerkev.
Po drugi svetovni vojni se življenje v župniji ni moglo normalno obnoviti, saj komunistična oblast ni dovolila ne obnove cerkve tudi ne župnišča. Maše so zato potekale na prostem, leta 1946 pa so vaščani postavili skromno barako kot zasilno cerkev, leto pozneje pa še provizorični zvonik z rešenima zvonovoma. Župnija je ostala brez stalnega duhovnika, saj se zaradi povojnega nasilja niso mogli vrniti.
Prelom se je zgodil po letu 1959, ko je v Železnike prišel župnik Maksimilijan Ocepek, ki je prevzel tudi upravo Župnije Dražgoše. Z vaščani je začel načrtovati gradnjo nove cerkve, vendar je oblast gradnji močno nasprotovala. Sprva so želeli novo cerkev postaviti v bližini nekdanje cerkve, vendar je oblast to lokacijo prepovedala in jo uporabila za svoj monumentalni politični projekt spomenika Dražgoški bitki. Zato so cerkev umestili na mesto zasilne barake, kjer je bilo gradnjo lažje uveljaviti.
Leta 1963 je bilo po dolgem boju izdano lokacijsko dovoljenje, arhitekt Tone Bitenc pa je zasnoval novo cerkev. Temeljni kamen so blagoslovili 18. oktobra 1964, cerkev je bila pokrita leta 1965, posvečena pa 2. junija 1968. Sedanja župnijska cerkev je ponovno posvečena sveti Luciji in stoji sredi vasi kot simbol novega začetka, skupnosti in vztrajnosti. Umetniško opremo je ustvaril Stane Kregar, ki je v freske vključil tudi motive dražgoške tragedije, kar cerkvi daje poseben spominski značaj. 250px|sličica|desno|Urejeni ostanki nekdanje župnijske cerkve Medtem ko je nova cerkev postala središče župnijskega življenja, so ruševine stare cerkve ostale zapuščene vse do leta 1992. Takrat so jih začeli urejati v spominski park: ohranili so del zidov, tlak in podstavke oltarjev, nad ostanki zvonika pa so leta 1993 postavili streho ter uredili lapidarij. Tako je prostor dobil dostojanstven spomin na nekdanjo romarsko cerkev in na tragične dogodke iz leta 1942.
Ukinitev župnije Skupina vernikov iz Dražgoš (po večini nekdanji člani ŽPS in ŽGS) je na ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta 24. decembra 2025 naslovila uradno pritožbo zoper odločitev o ukinitvi Župnije Dražgoše in njeni pridružitvi Župniji Železniki, ki je bila sprejeta 8. decembra 2025 in javno objavljena 13. decembra 2025. Pritožniki poudarjajo, da je bila odločitev sprejeta postopkovno neustrezno, netransparentno ter brez sodelovanja župljanov. Opozarjajo, da razlogi za ukinitev niso bili jasno predstavljeni niti utemeljeni, prav tako verniki niso prejeli obrazložitve mnenja Duhovniškega sveta, s katerim se je nadškof posvetoval. Posebej izpostavljajo izjemen zgodovinski in simbolni pomen Župnije Dražgoše. Po uničenju v drugi svetovni vojni so župljani kljub težkim razmeram in nasprotovanju oblasti zgradili novo cerkev sv. Lucije, prvo po vojni povsem na novi lokaciji zgrajeno cerkev v Sloveniji. O nasprotovanju odločitvi nadškofije so obvestili tudi apostolsko nunciaturo v Sloveniji.
Sklep Nadškofije Ljubljana o ukinitvi župnije je stopil v veljavo 1. januarja 2026, dotedanja župnijska cerkev pa je postala podružnična.
Sklici
Viri
Glej tudi seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji
Dražgoše Kategorija:Dekanija Škofja Loka Kategorija:Dražgoše