Tirolska (nem. Tirol), je zgodovinska regija v Srednji Evropi, nekdanja grofija in kronska dežela Avstrijskega cesarstva ter zatem Avstro-Ogrske, (do leta 1919).
Zgodovina Leta 1803 je bil tridentinski škofijski fevd (ozemlje okoli Trenta) priključen Grofiji Tirolski. Leta 1805, v skladu s pogodbo v Pressburgu, je bilo Avstrijsko cesarstvo prisiljeno prepustiti Tirolsko francoski zaveznici Bavarski in Francozom. Leta 1809, v ponovni vojni med Avstrijskim cesarstvom in Francosko republiko, je Andreas Hofer uspešno vodil upor proti Bavarcem in Francozom, pri tem ga je podpiral tudi nadvojvoda Janez. Avstrijci so Hoferja postavili za guvernerja Tirolske. Ko so bili Avstrijci proti Francozom in Napoleonu v bitki pri Wagramu ponovno poraženi, je bila Avstrija po Schönbrunskem miru vnovič prisiljena prepustiti Tirolsko Napoleonu. Odpor so zlomili tako, da so Hoferja izdali francozom in ga po napoleonovem ukazu leta 1810 usmrtili v Mantovi. Istega leta je Napoleon z odlokom svojemu Italijanskemu kraljestvu priključil večji del Južne Tirolske, ta pa je po Dunajskem kongresu (1815) ponovno pripadla Avstriji in tako je ostalo vse do propada Avstro-Ogrske po prvi svetovni vojni leta 1918. S Senžermensko mirovno pogodbo (1919), je Južna Tirolska pripadla Kraljevini Italiji. V obdobju fašistične diktature je po sporazumu med Mussolinijem in Hitlerjem (1938) na Južnem Tirolskem prišlo do obsežnega prisilnega izseljevanja nemško govorečih prebivalcev v Tretji rajh.
Po mednarodnem dogovoru leta 1964 je dobila Južna Tirolska znotraj Italije status avtonomne dežele, z imenom Trentino - Zgornje Poadižje (uradno Trentino-Alto Adige/Südtirol) in se zavezala, da ne bo spreminjala svojih meja, toda napetosti med Italijo in Avstrijo so se nadaljevale.
Južna Tirolska danes Južna Tirolska (Südtirol) oz. dežela Trentino - Zgornje Poadižje obsega območji sedanjih avtonomnih pokrajin Bolzano (Bozen) in Trento (Trient, tudi tridentinsko).
Avtonomija Južnih Tirolcev Na osnovi Paketnega dogovora med Italijo in Avstrijo iz leta 1969, pod okriljem OZN, je bila leta 1971 ratiticirana še druga avtonomna pogodba med Italijo in Avstrijo (uradno: Drugi statut o avtonomiji za Tridentinsko-Gornje Poadižje, ital: Secondo Statuto di Autonomia per la Regione Trentino-Alto Adige), s katero so se reševale napetosti med nemško govorečim prebivalstvom Južne Tirolske in italijansko državo, vse v zvezi z avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje. Ta med drugim določa uvedbo dvojezičnosti v javni upravi, šolstvu in sodstvu, finančno avtonomijo, po kateri večji del davkov ostane v regiji, pravico do ohranjanja avtonomnih etničnih manjšin, t.j. nemško govoreče in tudi ladinske, ter medržavno reševanje sporov, da se bodo vsi spori glede Južne Tirolske reševali na Meddržavnem sodišču s sedežem v Haagu.
Povezovanje Vse te pokrajine skupaj z ozemljem avstrijske Tirolske sestavljajo tudi evroregijo Tirolska-Gornje Poadižje-Trentinsko, ki ozemeljsko ustreza nekdanji zgodovinski deželi Tirolski.
Mesta
Tirolske občine z več kot 10.000 prebivalci thumb|Innsbruck thumb|Trento/Trient thumb|Bolzano/Bozen +(S) Severna Tirolska, (V) Vzhodna Tirolska,(J) Južna Tirolska, (T) Trentino#ObčinaConaPrebivalci1InnsbruckS131.0592Trento/TrientT118.6323Bolzano/BozenJ107.0074Merano/MeranJ41.1155RoveretoT39.8336Bressanone/BrixenJ22.7797Pergine ValsuganaT21.4858KufsteinS18.7269LeifersJ18.11010ArcoT17.69011Riva del GardaT17.72212BruneckJ16.85613TelfsS15.36114EppanJ14.84815Hall in TirolS13.69316WörglS13.31117SchwazS13.44418LanaJ12.48619LienzV11.935
Sklici
Viri Blake, Robert (1993). Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes. DZS. COBISS 36667136. ISBN 86-341-1177-6. Glej tudi Tirolska (zvezna dežela) Innsbruck
Zunanje povezave Avstrijska Tirolska na zemljevidu pridobljeno 15. avgusta 2025 Seznam mest na Tirolskem (Avstrija) pridobljeno 15. avgusta 2025