Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg. Leži med Stuttgartom in Frankfurtom na Majni, ob reki Neckar. Obsega površino 109 km² in ima okoli 150.000 prebivalcev.
Prvič je bilo omenjeno leta 1196. Univerza v Heidelbergu, ustanovljena leta 1386, je najstarejša univerza v Nemčiji in znana po vsem svetu. V Heidelbergu je tudi najstarejša ohranjena javna knjižnica (Heidelberška knjižnica), ustanovljena 1421.
Geografija
Heidelberg leži v Porenju, na levem bregu spodnjega dela reke Neckar v strmi dolini hribovja Odenwald. Meji na gori Königsstuhl (568 m) in Gaisberg (375 m). Reka Neckar tukaj teče v smeri vzhod-zahod. Na desnem bregu reke se Heiligenberško hribovje dvigne do višine 445 m. Reka Neckar se izliva v reko Ren približno 22 kilometrov severozahodno v Mannheimu. Vasi, vključene v mesto v 20. stoletju so iz doline reke Neckar in vzdolž Bergstraße, ceste, ki teče skozi Odenwaldske hribe.
Heidelberg leži na evropski pešpoti E1 (Švedska-Umbrija).
Flora in favna Ker je Heidelberg med najtoplejšimi regijami Nemčije, so rastline netipične za ta del evropskega podnebja, vključno z mandlji in smokvami, pa tudi oljka raste v Gaisbergstraße. Poleg Filozofske poti (Philosophenweg) na nasprotni strani starega mestnega jedra, je leta 2000 ponovno zacvetelo vinogradništvo.
Tukaj je divja populacija afriških papig aleksander (Psittacula krameri) Stefanie Wegener: Verbreitung und Arealnutzung der Halsbandsittiche (Psittacula krameri) in Heidelberg, published by: Ornithologische Gesellschaft Baden-Württemberg e. V., Ornithol. Jh. Bad.-Württ. 23: 39–55 (2007) in divja populacija sibirskih labodjih gosi (Anser cygnoides), ki jih je mogoče videti predvsem na otokih v reki Neckar v bližnjem okrožju Bergheim.
Upravna ureditev Heidelberg je enotna skupnost v upravnem okrožju Karlsruhe. Obdaja ga okrožje Rhein-Neckar in ki ima svoj sedež v mestu, čeprav mesto ni del okrožja. Heidelberg je del metropolitanske regije Ren-Neckar pogosto imenovane Rhein-Neckar Triangle (Rensko-nekarski trikotnik) Ta regija je sestavljena iz južnega dela zvezne dežele Hessen, južnega dela zvezne dežele Porenje - Pfalška (Vorderpfalz), upravnega okrožja Mannheim in Heidelberg in južnih občin okrožja Rhein-Neckar. Rhein-Neckar Triangle je postalo evropsko metropolitansko območje v letu 2005.
Heidelberg je sestavljen iz 15 okrožij, razdeljenih v šest četrti mesta. V osrednjem delu so Altstadt (Staro mesto), Bergheim in Weststadt, na severu sta Neuenheim in Handschuhsheim, na vzhodu sta Ziegelhausen in Schlierbach, na jugu so Südstadt, Rohrbach, Emmertsgrund in Boxberg, na jugozahodu je Kirchheim, na zahodu sta Pfaffengrund, Wieblingen in nova okrožja imenovana Bahnstadt, zgrajena na zemljišču v Weststadt in Wieblingen. Nov okraj bo imel približno 5.000 - 6.000 prebivalcev in zaposlitev.
Klima Heidelberg ima oceansko podnebje (KÖPPEN podnebna razvrstitev CFB), ki je določena z zaščiteno dolino med hribovjema Pfälzerwald in Odenwald. Čez celo leto so blage temperature, ki so posledica morskih zračnih tokov, ki prihajajo z zahoda. V nasprotju z bližnjim Zgornjim Porenjem, je položaj Heidelberga bolj podvržen pogostim vzhodnim vetrovom. Obronki Odenwalda prinašajo zamegljenost in padavine. Najtoplejši mesec je julij, najhladnejši januar. Temperature poleti pogosto presegajo 30 °C. Po mnenju nemške meteorološke službe, je bil Heidelberg najtoplejše mesto v Nemčiji leta 2009. Mechthild Henneke: Wetterextreme in Deutschland 2009. In: Südkurier, 28. April 2010Kreisbeschreibung Bd. 1, S. 54ffwww.klimadiagramme.de
Zgodovina Zgodnja zgodovina Pred 200.000 do 250.000 leti je Homo heidelbergensi umrl v bližnjem Mauerju. Njegova čeljust je bila odkrita leta 1907. Znanstveno datiranje njegovih ostankov kaže, da gre za najzgodnejši dokaz človeškega življenja v Evropi. V 5. stoletju pred našim štetjem, so Kelti zgradili trdnjavsko zatočišče in kraj čaščenja v Heiligenbergu ali Sveti gori. Oba kraja je še vedno mogoče identificirati. V letu 40 našega štetja je bila zgrajena utrdba, ki jo je zasedala 24. rimska kohorta in 2. Cirenajska kohorta (CCG XXIIII in CCH II CYR). Rimljani so zgradili in vzdrževali castrum (stalni tabor) in signalni stolp na bregu Neckar. Zgradili so lesen most, ki je bil temeljen na kamnitih stebrih. Tabor je ščitil prva civilna naselja, ki so se razvila okrog. Rimljani so ostali do leta 260, ko so tabor osvojila germanska plemena.
Srednji vek Današnji Heidelberg lahko sledi svojim začetkom v peto stoletje. Vas Bergheim je prvič omenjena v tem obdobju v dokumentih, ki segajo v leto 769. Bergheim zdaj leži sredi sodobnega Heidelberga. Ljudje so se postopoma pokristjanili. Leta 863 je bil ustanovljen samostan svetega Mihaela na Heiligenbergu, znotraj dvojnega obzidja Keltske trdnjave. Okoli leta 1130 je bil v dolini Neckar ustanovljen samostan Neuberg. Hkrati je škofija Worms razširila svoj vpliv v dolino in leta 1142 ustanovila samostan Schönau. Moderni Heidelbergu lahko sledi svojim koreninam v ta samostan iz 12. stoletja. Prvo referenco o Heidelbergu lahko zasledimo v dokumentu samostana Schönau iz leta 1196. Ta datum velja za ustanovitev mesta. Leta 1155 je Heidelberški grad in njegova sosednja naselja prevzela družina Hohenstaufen (Švabska dinastija). Conrad Hohenstaufen je postal pfalški grof (nemško: Pfalzgraf bei Rhein). Leta 1195 je Palatinat prešel s poroko v posest dinastije Welf (tudi Gvelfi), frankovske plemiške družine iz območja Meuse-Moselle, ki je bila znana že od 9. stoletja in je bila tesno povezana s cesarsko družino karolinške, ki je Gvelfom dala v fevd občine na Zgornjem Švabskem in v letu 888 kraljestvo Burgundije.
Leta 1225 je Ludvik I., vojvoda Bavarski pridobil Pfalško, zaradi česar je grad prišel pod njegov nadzor. V letu 1303 je bil zgrajen še en grad za obrambo. Leta 1356 so grofje Pfalški dobili daljnosežne pravice z Zlato bulo in postali volilni knezi.
Leta 1386 je Rupert I., volilni knez Palatina, ustanovil Univerzo v Heidelbergu.
Moderna zgodovina Univerza v Heidelbergu je odigrala vodilno vlogo v dobi humanizma in reformacije in konfliktom med luteranstvom in kalvinizmom v 15. in 16. stoletju. Heidelberška knjižnica, ustanovljena leta 1421, je najstarejša obstoječa javna knjižnica v Nemčiji. Aprila 1518, nekaj mesecev po razglasitvi 95 tez, je bil Martin Luther pozvan v Heidelberg, da jih brani. Leta 1537 je bil grad, ki se nahaja na vzpetini nad mestom, uničen zaradi eksplozije smodnika. Vojvodska palača je bila zgrajena na mestu spodnjega gradu.
Volilni knez Friderik III, suveren Pfalške v letih 1559-1576, je naročil sestavo novega Katekizma za svoje ozemlje. Uvedba Katekizma je zahtevala sodelovanje »celotne teološke fakultete« in »vse nadzornike in ugledne uslužbence cerkve«. Za sestavo katekizma se pogosto kot glavnega avtorja omenja Zachariusa Ursinusa, Casparja Olevianusa (1536-1587) pa kot soavtorja, vendar je bila ta teorija v zadnjem času večinoma opuščena. Johann Sylvan, Adam Neuser, Johannes Willing, Thomas Erast, Michael Diller, Johannes Brunner, Tilemann Mumius, Petrus Macheropoeus, Johannes Eisenmengerjevo, Immanuel Tremellius in Pierre Boquin so vsi verjetno prispevali k Katekizmu. Friderik je sam napisal spremno besedo in pozorno nadziral njegovo sestavo in publiciranje. Friderik, ki je bil uradno luteranec, je imel močna reformna nagnjenja in je želel izenačitev svojega luteranskega verskega stanja znotraj predvsem katoliškega Svetega rimskega cesarstva. Tridentinski koncil se je takrat opredelil proti protestantizmu in Augsburški verski mir je priznal novo vero - luteranstvo - v cesarstvu.
V novembru 1619 je bila kraljeva krona Češke ponujena Frideriku V. (bil je poročen z Elizabeto, najstarejšo hčerjo Jakoba VI. Škotskega oziroma I. Angleškega), Friderik je postal znan kot Zimski kralj, saj je vladal samo za eno zimo, preden je cesarsko habsburško krono pridobil s silo. Njegovo strmoglavljenje leta 1621 je zaznamovalo začetek tridesetletne vojne. Leta 1622, po dvomesečnem obleganju vojske Katoliške lige, ki ji je poveljeval Johann T’Serclaes, grof Tilly, je bilo mesto zasedeno. Tilly je slavno Bibliotheco Palatino iz cerkve Svetega Duha, dal kot darilo papežu. Katoliška bavarska veja rodbine Wittelsbach je pridobila nadzor nad Pfalško in naziv volilnih knezov. Leta 1648, ob koncu vojne, je bil Friderika V. sin, Karel-Ludvik I., volilni knez, ki je bil sposoben, da si povrne svoje naslove in zemljišča.
Urbain de Maillé-Brézé se je boril v mnogih bitkah in sodeloval pri obleganju La Rochelle (1627-1628). Leta 1635 je osvojil Heidelberg in Speyer, skupaj z Jacques-Nompar de Caumontom, vojvodo de la Force, na čelu vojske Nemčije.
Da bi okrepil svojo dinastijo, je Friderik uredil poroko svoje hčerke Liselotte s Filipom I., vojvodo Orleanskim, bratom Ludvika XIV., kralja Francije. Leta 1685 je volilni knez Karel II., od Ludvika XIV. zahteval za svojo sestro dediščino. Nemci so zavrnili tožbeni zahtevek, deloma zaradi verskih razlik med lokalnimi protestanti in francoskimi katoličani, kot je protestantska reformacija razdelila narode Evrope. Sledila je vojna Velikega zavezništva. Leta 1689 so francoski vojaki prevzeli mesto in grad, in do leta 1693 območje skoraj popolnoma uničili. Posledica uničenja in ponavljajočih francoskih napadov, skupaj s hudimi zimami je bila, da se je v začetku 18. stoletja, na tisoče protestantskih Nemcev izselilo iz spodnjega Pfalškega. Zbežali so v druga evropska mesta, še posebej v London. V sočutju do protestantov je vlada kraljice Anne, med letoma 1709-1710, uredila prevoz skoraj 6.000 Nemcev v New York. Nekateri so bili prepeljani v Pensilvanijo in Južno Karolino.
Leta 1720, po dodelitvi več cerkva izključno v katoliško uporabo, je verski konflikt z večino protestantskih prebivalcev Heidelberga povzročil, da je rimskokatoliški volilni knez Karel-Filip III. prenesel svoje stalno prebivališče v najbližji Mannheim. Dvor je ostal tam, dokler leta 1777 Karel Teodor ni postal Bavarski volilni knez in ustanovil svoj dvor v Münchnu. Leta 1742 je volilni knez Karel Teodor začel obnovo palače. Leta 1764 je strela uničila dele že obnovljenih stavb, zaradi česar je delo prekinjeno.
1803 do 1933 Heidelberg je v 1803 pripadel Velikemu vojvodstvu Baden. Karel Friderik, veliki vojvoda Baden, je ponovno odprl univerzo, imenovano "Ruperto-Carola" po svojih dveh ustanoviteljih. Pomembnejši učenjaki so ji kmalu dali pomen kot "kraljevsko prebivališče razuma". V 18. stoletju je bilo mesto obnovljeno v baročnem slogu na stari srednjeveški zasnovi.
Leta 1810 je francoski revolucionar begunec grof Karel Graimberg začel vzdrževati ruševine palače in vzpostavljati zgodovinsko zbirko. Leta 1815 so avstrijski cesar, cesar Rusije in kralj Prusije v Heidelbergu oblikovali "sveto alianso". Leta 1848 je tukaj potekala nemška narodna skupščina. Leta 1849, v času Pfalz-Baden upora Marčne revolucije leta 1848, je bil Heidelberg sedež revolucionarne vojske. Upornike je porazila pruska vojska v bližini Waghaeusela. Mesto so zasedali pruski vojaki do leta 1850. Med letoma 1920 in 1933 je Univerza v Heidelbergu postala središče pomembnih zdravnikov (Czerny, Erb, in Krehl) in humanistov (Rohde, Weber in Gandolf).
Nacizem in vojna Med nacističnim obdobjem (1933 - 1945), je bil Heidelberg trdnjava NSDAP (Nacionalsocialistična nemška delavska stranka), najmočnejše stranke na volitvah pred 1933. )). Nearijsko univerzitetno osebje je bilo diskriminirano. Nearijski profesorji so bili izločeni leta 1933, v roku enega meseca po prihodu Hitlerja na oblast. Sezname tistih, ki na bi bili deportirali, so pripravili vnaprej. Do leta 1939 je bila ena tretjina učnega osebja univerze izrinjena zaradi rasnih in političnih razlogov.