Jaguar je reaktivno vojaško jurišno letalo, plod sodelovanja Francije in Združenega kraljestva.
Zgodovina Leta 1966 sta Francija in Velika Britanija ustanovili skupno podjetje SEPECAT (Société Européenne de Production de l'Avion d'Ecole de Combat et d'Appui Tactique), kar je bilo pravzaprav sodelovanje francoskega podjetja Bréguet in britanskega podjetja British Aircraft Corporation.
Glavni namen proizvodnje skupnega jurišnika je bila zamenjava britanskih jurišnikov Hawker Hunter ter jurišnikov F-100 Super Sabre, ki jih je imela v oborožitvi Francija. Zahteve po novih enosedežnih lahkih jurišnikih in dvosedežnih trenažnih jurišnikih je privedla do izdelave tega lahkega jurišnika s puščičatistimi nadstojnimi krili. To je bilo prvo letalo, ki je nastalo v sodelovanju dveh držav v zgodovini.
Prvih osem prototipov je poletelo 8. septembra 1968, testiranja pa so se nadaljevala vse do serijske proizvodnje, ki je stekla v letu 1973. Tega leta je Francija v svoje enote sprejela 200 letal, Velika Britanija pa 165. Kasneje so v oborožitev sprejeli še dodatne jurišnike novejših generacij tako v Franciji kot v Veliki Britaniji.
Jaguar je bil tudi zgled za izdelavo jugoslovansko - romunskega jurišnika SOKO J-22 Orao, ki je nastal kot delna kopija tega letala s šibkejšim motorjem.
Jaguar je do 1. julija 2005 predstavljal osnovno jurišno letalo Francije, takrat pa ga je zamenjal Dassault Rafale. V Veliki Britaniji naj bi te jurišnike do leta 2007 povsem nadomestili z novimi jurišniki Eurofighter Typhoon. Indija, ki je kupila licenco za izdelavo Jaguarjev pod imenom Shamsher te jurišnike izdeluje v podjetju Hindustan Aeronautics Limited. Tako namerava ta država z lastnimi izboljšavami temu jurišniku podaljšati življenjsko dobo do leta 2015.
Dizajn
Jaguar je dvomotorne enokrilne zasnove s puščičastimi krili in zložljivim visokim tricikel podvozjem. V prvotni konfiguraciji je bila največja vzletna teža do 15 ton. Z bojnim radijem 850 km ima Jaguar večji operativni doseg kot primerljiva letala njegovega obdobja, na primer Mikojan MiG-27 .
Motor sličica|Turboventilatorski motor Adour Mk 102, ki ga je za Jaguar razvilo podjetje Rolls-Royce Turbomeca Jaguarja poganja dvogredni turboventilatorski motor Rolls-Royce Turbomeca Adour, ki je bil razvit vzporedno in predvsem za Jaguarja. Letalo je potrebovalo motor z nizkim obvodom, ki bi zmogel visok potisk za vzlet, nadzvočni let in let na nizki višini. Vsako letalo je imelo dva motorja. Čeprav je bila enostavnost vzdrževanja motorja pomemben dejavnik, je bila zamenjava tega mogoča v 30 minutah.
Ko je prvi prototip Jaguarja poletel 8. septembra leta 1968, je bil to tudi prvi polet s tem motorjem. V začetnih fazah razvoja je imel motor Adour težave s stabilnostjo sistema dodatnega zgorevanja, ladijski testi pa so pokazali počasne odzivne čase plina, kar je bilo problematično v primeru prekinjenega pristanka. Nadaljnje izboljšave motorja so te težave odpravile pred uvedbo Jaguarjev v uporabo. V francoski službi so bili Jaguarji uvedeni z originalnim motorjem Mk.101. Jaguarji RAF so vstopili v uporabo z motorjem Mk.102, ki je imel boljši nadzor nad dodatnim zgorevanjem in plinom v primerjavi z Mk.101. RAF je kasneje (okoli leta 1981) svoje Jaguarje predelal z izboljšanim Adour Mk.104 in ponovno leta 1999 v Mk.106, pri čemer je vsak zagotavljal večjo zmogljivost.
Kasneje je bil razvit model Adourja brez naknadnega zgorevanja, uporabljen v letalu Hawk, ki je premagalo Jaguarja in izpolnilo zahtevo letalskega štaba Target 362 za usposabljanje. Motorji Adour so bili uporabljeni tudi v letalih McDonnell Douglas T-45 Goshawk, Mitsubishi T-2 in Mitsubishi F-1 .
Avionika sličica|Kokpit letala RAF Jaguar GR3A Jaguar je bil opremljen z navigacijskim in napadalnim sistemom. Medtem ko so imele začetne različice dvojni giroskopski sistem in Dopplerjev radar, ki je izhajal iz Mirage-a IIIE, so imeli GR1 nov digitalni sistem z inercialnim navigacijskim sistemom in prikazovalnikom na vetrobranskem steklu ter laserski sistem za določanje razdalje in označevanje cilja (LRMTS). [ potreben citat ] Čeprav se je Jaguar na operativnih prizoriščih, kot je bila Zalivska vojna, izkazal za mehansko zanesljivejšega, je bila avionika letala zastarela in je ovirala izvajanje misij. Zaradi pomanjkljivosti Jaguarja A pri navigaciji in zaznavanju ciljev so morala francoska letala Jaguar spremljati izvidniška letala Mirage F1CR, ki so delovala kot vodniki. Zato so bile med vojno in kmalu po njej narejene znatne spremembe. Tako francoski kot britanski Jaguarji so imeli nameščene nedavno razvite sprejemnike globalnega sistema pozicioniranja (GPS), ki so bili natančnejši od njihovih prejšnjih navigacijskih sistemov. Pred operacijo Deliberate Force, Natovim bombardiranjem Bosne in Hercegovine leta 1995, je bilo nadgrajenih ducat letal RAF Jaguar, ki so lahko nosila laserski označevalnik TIALD .
Kmalu zatem je RAF nadgradil svojo floto Jaguarjev na skupni standard, vključno z vključitvijo TIALD in možnostjo uporabe novih izvidniških podvozij. Vmesna nadgradnja GR3 je dodala nov projekcijski zaslon, novo krmilno palico, integriran GPS in navigacijo TERPROM Terrain Referenced. Nadaljnje nadgrajena različica GR3A je uvedla novo digitalno izvidniško podvozje EO GP1, zaslon, nameščen na čeladi, izboljšane zaslone v pilotski kabini, podatkovno povezavo in izboljšano združljivost z očali za nočno gledanje . Nekatera letala indijskih zračnih sil (IAF) so imela nameščen radarski sistem Agave, namenjen predvsem pomorskim napadom. Indija je kasneje za svojo floto Jaguarjev razvila avioniko DARIN (Display Attack and Ranging Inertial Navigation) z večmodalnim radarjem in sodobnim podatkovnim vodilom . En sam Jaguar je bil predelan v tehnologijo Jaguar Active Control s krmiljenjem fly-by-wire in aerodinamičnimi spremembami trupa, kar je omogočilo aerodinamično nestabilnost in izboljšalo manevrske sposobnosti. Podatki iz te variante so bili kasneje uporabljeni pri razvoju Eurofighterja .
Oborožitev sličica|Jaguar GR3 kraljevega letalstva, oborožen z raketo AIM-9 Sidewinder Jaguar je imel nenavadno možnost nadkrilnih stebrov, ki sta se uporabljala za rakete zrak-zrak kratkega dosega, kot sta Matra R550 Magic ali Sidewinder. Ta možnost je sprostila podvozja v podkrilnih stebrih za drugo orožje in opremo. Medtem ko so Jaguarji RAF v pripravah na operacijo Granby leta 1990 dobili nadkrilne stebre, francoski Jaguarji niso bili predelani. Uporabniki Armée de l'Air Indija Nigerija (13 Jaguar SN + 5 Jaguar BN) Oman (20 Jaguar OS + 4 Jaguar OB) Royal Air Force (Združeno kraljestvo) Ekvador
Izvedbe (po datumu nastanka) Jaguar E dvosedežno šolsko vojaško letalo (8. september 1968). Jaguar A enosedežni jurišnik (23. marec 1969). Jaguar S enosedežni jurišnik (12. oktober 1969). Jaguar B dvosedežno šolsko vojaško letalo (30. avgust 1971). Jaguar GR.1B Jaguar GR.3 Jaguar GR.3A Jaguar T.4 Jaguar 96 nadgradnja iz leta 1996 Jaguar 97 nadgradnja iz leta 1997
Zunanje povezave fas.org
Sklici
Kategorija:Sodobni jurišniki Kategorija:Lovska letala Kategorija:Francoska lovska letala Kategorija:Jurišniki