Okúžba ali infékcija pomeni vdor patogenih organizmov (bakterij, virusov, gliv, prionov ali parazitov) v telo in njihovo razmnoževanje ter odziv organizma nanj.https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530248/okuzba?page=2&query=Oku%C5%BEba&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 5. 2026. Okužbi lahko sledijo klinični bolezenski znaki ali pa ne; slednje se imenuje prikrita okužba. Bolezen, ki je posledica okužbe, se imenuje nalezljiva ali infekcijska bolezen.
Organizem se proti okužbam bori s svojim imunskim sistemom. Sesalčji organizem se na okužbo najprej odzove s prirojenim imunskim sistemom, ki pogosto vodi v vnetji odziv, nato pa sledi še odziv pridobljene imunosti.
Zdravljenje je odvisno od vrste patogena, ki povzroči okužbo. Osnovne skupine zdravil za zdravljenje okužb so: antibiotiki oziroma protibakterijska zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb, protivirusna zdravila za zdravljenje virusnih okužb, protiglivna zdravila ali antimikotiki za zdravljenje glivnih okužb, antiprotozoiki za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo praživali, antihelmintiki za zdravljenje parazitnih okužb.
Znaki in simptomi Znaki in simptomi okužbe so odvisni od vrste bolezni. Nekateri znaki okužb so splošni, kot so utrujenost, izguba apetita, izguba teže, vročina, nočno potenje, mrzlica, bolečine v mišicah in sklepih. Drugi so specifični za posamezne dele telesa, kot so kožni izpuščaj, kašelj ali izcedek iz nosu.
V nekaterih primerih so lahko nalezljive bolezni pri določenem gostitelju brezsimptomne večino časa poteka okužbe ali nasploh ves čas okužbe. Okužba ni enako kot nalezljiva bolezen, saj se vsaka okužba ne izrazi kot bolezen.
Bakterijske okužbe v primerjavi z virusnimi Bakterije in virusi lahko povzročijo enake simptome, zato je na podlagi simptomatike težko razlikovati med bakterijskimi in virusnimi okužbami. Razlikovanje med obema je pomembno, saj virusnih okužb ni mogoče pozdraviti z antibiotiki.
+Primerjava virusnih in bakterijskih okužb Značilnosti Virusne okužbe Bakterijske okužbe Značilni simptomi Na splošno so virusne okužbe sistemske. To pomeni, da prizadenejo veliko različnih delov telesa ali več kot en organski sistem hkrati; npr. hkrati se lahko pojavijo izcedek iz nosu, zamašeni sinusi, kašelj, bolečine v telesu itd. Včasih so lahko virusne okužbe lokalne, kot se to zgodi pri virusnem konjunktivitisu (okužba očesne veznice) in herpesu. Le nekaj virusnih okužb povzroča bolečine, na primer herpes. Bolečino pri virusnih okužbah pogosto opisujemo kot srbenje ali pekoč občutek. Klasični simptomi bakterijske okužbe so lokalizirana rdečina, vročina, oteklina in bolečina. Ena od značilnosti bakterijske okužbe je lokalna bolečina oziroma bolečina, ki se pojavi v določenem delu telesa. Na primer, če pride do ureznine in je rana okužena z bakterijami, se na mestu okužbe pojavi bolečina. Za bakterijsko vnetje žrela je pogosto značilna večja bolečina na eni strani žrela. Vzrok vnetja srednjega ušesa je bolj verjetno bakterijski, če se bolečina pojavi samo v enem ušesu. Vreznina, v kateri se pojavita gnoj in mlečni izcedek, je verjetno okužena z bakterijami. Vzrok patogeni virusi patogene bakterije
Patofiziologija Obstaja splošno zaporedje dejavnikov, imenovano tudi veriga okužbe, ki so pomembni pri prenosu nalezljivih bolezni. Verigo okužb predstavlja več potrebnih korakov, ki vključujejo povzročitelja, rezervoar, vstop v dovzetnega gostitelja, izstop iz gostitelja ter prenos na novega gostitelja. Vsak od korakov v tem zaporedju mora biti izpolnjen, da se okužba prenese. Razumevanje verige okužbe pomaga zdravstvenim delavcem, da se spoprimejo z okužbami oziroma preprečijo, da do nje sploh pride.
Kolonizacija thumb|Okužba vraščenega nohta na nožnem prstu; vidna sta gnoj (rumeno) in vnetje (rdečina in oteklina okoli nohta). Do okužbe pride, ko povzročitelj uspešno vstopi v telo, tam raste in se razmnožuje. Številni povzročitelji kolonizirajo kožo in sluznice, vendar to še ne pomeni, da povzročijo okužbo. Večina ljudi se ne okuži zlahka. Osebe z oslabelim imunskim sistemom imajo večjo dovzetnost za kronične ali trdovratne okužbe. Posamezniki z zavrtim imunskim sistemom so še posebej dovzetni za priložnostne okužbe. Vstop v gostitelja na stičišču med gostiteljem in patogenom se običajno zgodi skozi sluznico v telesnih odprtinah, kot so ustna votlina, nos, oči, spolovila in zadnjik, ali pa lahko mikrob vstopi skozi odprte rane. Medtem ko lahko nekateri organizmi rastejo na začetnem mestu vstopa, mnogi migrirajo in povzročajo sistemske okužbe v različnih organih. Nekateri patogeni rastejo znotraj gostiteljskih celic (znotrajcelično), drugi pa prosto uspevajo v telesnih tekočinah.
Pojav bolezni Okužba lahko vodi v bolezen, če so gostiteljevi zaščitni imunski mehanizmi nezadostni in organizem povzroči gostitelju škodo. Mikroorganizmi lahko povzročijo poškodbe tkiva s sproščanjem različnih toksinov ali škodljivih encimov. Na primer, Clostridium tetani sprošča toksin, ki ohromi mišice, stafilokok pa sprošča toksine, ki povzročajo šok in sepso. Vsi povzročitelji okužb ne povzročajo bolezni pri vseh gostiteljih. Na primer, manj kot 5 % posameznikov, okuženih z virusom otroške ohromelosti, razvije bolezen. Po drugi strani pa so nekateri povzročitelji okužb zelo virulentni. Prion, ki povzroča bolezen norih krav in Creutzfeldt-Jakobovo bolezen, pri vseh okuženih živalih in ljudeh vodi v smrtno bolezen.
Do perzistentnih okužb pride, ker telo po začetni okužbi ni sposobno odstraniti povzročitelja. Za perzistentne okužbe je značilna stalna prisotnost povzročitelja v gostitelju in se pogosto kaže kot prikrita okužba z občasnimi ponavljajočimi se zagoni aktivne okužbe. Obstajajo nekateri virusi, ki lahko vzdržujejo perzistentno okužbo z okuženjem različnih celic v telesu. Nekateri virusi po prvotni okužbi se nikoli ne odstranijo iz telesa. Tipičen primer je virus herpesa, ki se ponavadi skriva v živčnih celicah in se ponovno aktivira, ko nastanejo posebne okoliščine.
Perzistentne okužbe vsako leto povzročijo milijone smrti po vsem svetu. Kronične okužbe s paraziti so vzrok za visoko obolevnost in umrljivost v mnogih nerazvitih državah.
Glej tudi Nalezljiva bolezen Naknadna okužba
Sklici
Kategorija:Nalezljive bolezni