sličica|400x400px|Primorsko-notranjska statistična regija|alt= alt=Prebivalstvena piramida je grafični prikaz starostne in spolne sestave prebivalstva. Dolžina posamezne črte v grafikonu prikaže delež prebivalcev v posamezni starostni skupini. Deleži prebivalcev so prikazani na levi strani, deleži prebivalk pa na desni strani piramide. Vir: SURS|sličica|400x400_pik|Prebivalstvena piramida, primorsko-notranjska, 2024 Primorsko-notranjska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Do 1. januarja 2015 se je imenovala Notranjsko-kraška regija.

Primorsko-notranjska statistična regija v besedi

Primorsko-notranjska statistična regija je s površino 1.456 km2 sedma največja. Sestavlja jo 6 občin. Spada v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.

Podzemni kraški svet s svetovno znano Postojnsko jamo ter presihajoče Cerkniško jezero sodita med glavne znamenitosti te regije. Po površini je to ena naših manjših regij.

Obsega 7,2 % površine Slovenije

Primorsko-notranjska statistična regija je letu 2024 prispevala najmanjši delež (2,5 %) k celotnemu prebivalstvu Slovenije. Gostota naseljenosti je bila najmanjša med vsemi, saj je na kvadratnem kilometru živelo v povprečju 37 prebivalcev.

Prebivalstvo

Povprečna starost prebivalcev je znašala 44,8 leta, kar je presegalo državno povprečje (44,3 leta). Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je bil s 14,8 % eden največjih med regijami.

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –4,7 in je bil drugi najmanjši, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa je bil z –0,6 najmanjši in negativen le v tej regiji. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil tretji največji (11,1 %), za obalno-kraško in osrednjeslovensko regijo. V tujino se je odselilo 13 na 1.000 prebivalcev, več jih je to storilo samo v obalno-kraški (13,7). Regija je izstopala po največjem deležu moških med prebivalci; na 100 moških je bilo 93 žensk oz. moških je bilo 7 % več kot žensk.

Delež prezgodnje umrljivosti, ki izraža delež umrlih, mlajših od 65 let, je bil najmanjši na regijski ravni, 9,7-odstoten. Poleg tega je bila povprečna starost umrlega najvišja (81,3 leta). Regija je imela skupaj z goriško največji delež poročenih prebivalcev (46 %) oz. za 7 odstotnih točk več od podravske, v kateri je bil najmanjši. Ženske so bile ob rojstvu vseh otrok stare povprečno 31,4 leta, kar je bilo nekoliko nad povprečjem (31,1 leta). V regiji je bil med vsemi najmanjši delež rojenih materam, mlajšim od 25 let (9,3 %).

Med prebivalci regije, starimi 25–64 let, jih je imelo končano največ osnovno šolo 13,0 %, višje- ali visokošolsko izobraženih pa je bilo 31,2 %. V vrtce je bilo vključenih 84,0 % otrok v starosti 1–5 let, kar je bilo nad povprečjem (82,9 %).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je bila najvišja, in sicer 74,6-odstotna. Najvišja med regijami je bila tako pri moških (79,5 %) kot ženskah (68,8 %), prav tako je bila največja razlika med spoloma (za 10,7 odstotne točke). Tudi stopnja brezposelnosti je bila najvišja, in sicer 4,9-odstotna. Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 44,6 % odhajalo na delo drugam, največ (62 %) v osrednjeslovensko. Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na drugo mesto, za zasavsko regijo (53,5 %).

Povprečna mesečna neto plača zaposlenega je bila najnižja v Sloveniji. Znašala je 1.344 EUR, kar je bilo 12 % oz. 182 EUR manj od povprečja.

Gospodarstvo

Regija po ustvarjenem bruto domačem proizvodu spada med gospodarsko šibkejše v državi. BDP na prebivalca je bil drugi najmanjši. Znašal je 20.286 EUR in je bil od povprečja manjši za 36 %. K skupni slovenski bruto dodani vrednosti je regija prispevala drugi najmanjši delež, 1,6 %. Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca je obsegal 17.202 EUR in je bil za manj kot odstotek večji od povprečja na ravni države.

V regiji je delovalo nekaj več kot 5.000 podjetij, v katerih je bilo skupno nekaj manj kot 17.000 zaposlenih, zaposlovala pa so povprečno po 3,3 osebe.

Kakovost življenja

Prebivalci so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili s 7,7 (na lestvici od 0 do 10), kar je bilo enako slovenskemu povprečju. Enako oceno so podali tudi prebivalci obalno-kraške regije.

V primerjavi z drugimi regijami je bila v primorsko-notranjski druga najnižja stopnja tveganja revščine (10,8 %), nižja je bila le v osrednjeslovenski (8,8 %). Delež gospodinjstev, ki menijo, da je njihovo stanovanje pretemno oz. ne dobi dovolj dnevne svetlobe, je bil tukaj drugi največji, 8-odstoten. Po drugi strani pa smo tu zaznali enega najmanjših deležev prebivalcev, ki so živeli v prenaseljenih stanovanjih (9,5 %).

V tej regiji so imeli na 1.000 prebivalcev 639 osebnih avtomobilov, njihova povprečna starost pa je znašala 12,5 leta, kar sta bili drugi najvišji vrednosti v državi.

Okolje

Povprečno je nastalo 420 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je bila najmanjša količina med regijami, oz. 171 kg manj kot v osrednjeslovenski regiji, kjer jih je nastalo največ. Ločeno so jih zbrali okoli 74 %. Iz javne kanalizacije je bilo izpuščene 98 % prečiščene odpadne vode, kar je bilo enako kot v pomurski in predstavljalo največji delež na ravni regij.

Sestavlja jo 6 občin

Največja je občina Ilirska Bistrica, ki meri 480 km2, obsega tretjino območja regije in je po površini druga največja občina v državi. Največ prebivalcev, tretjina ali 17.691, je na sredini leta 2024 živelo v občini Postojna. Najmanj prebivalcev sta imeli občini Bloke (1.570) in Loška dolina (3.493), ki sta se z 21 prebivalci na km2 na začetku istega leta uvrstili med najredkeje naseljene v Sloveniji.Slovenske statistične regije in občine v številkah , SURS alt=Prikazan je odstotni delež delovno aktivnih prebivalcev med delovno sposobnimi prebivalci. Delovno aktivno prebivalstvo sestavljajo zaposlene in samozaposlene osebe. Delovno sposobno prebivalstvo so osebe, stare 15–64 let. Vir: SURS|sredina|sličica|800x800_pik|Stopnja delovne aktivnosti, statistične regije, 2024 – STAGE

Primorsko-notranjska statistična regija v številkah Statistični podatki Statistični kazalniki Površina, km2, 1. 1. 2024 <div align=right>1.456Gostota naseljenosti, 1. 1. 2024<div align="right">37,2 Število prebivalcev, 1. 7. 2024 <div align="right">54.067Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2024<div align="right">44,8 Naravni prirast, 2024 <div align="right">–253Delež prebivalcev, starih 0–14 let (%), 1. 7. 2024<div align="right">14,8 Število učencev v osnovnih šolah, 2024/2025 <div align="right">5.066Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2024<div align="right">22,8 Število dijakov (po prebivališču), 2024/2025 <div align="right">2.090Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024<div align="right">–4,7 Število študentov (po prebivališču), 2024/2025 <div align="right">1.744Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024<div align="right">–0,6 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2024 <div align="right">25.109Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024<div align="right">–5,2 Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 <div align="right">14.851Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2024<div align="right">13,0 Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024 <div align="right">2.397Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2024<div align="right">31,2 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2024<div align="right">2.068,62Stopnja delovne aktivnosti (%), 2024<div align="right">74,6 Število podjetij, 2024 <div align="right">5.072Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2024<div align="right">2,9 Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2024 <div align="right">1.097Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2024<div align="right">20.286 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 <div align="right">24.491Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2024<div align="right">1,6 Število prihodov turistov, 2024 <div align="right">148.110Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2024<div align="right">639 Število prenočitev turistov, 2024 <div align="right">236.896 Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2024<div align="right">332 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah

Občine v statistični regiji Občina Bloke Občina Cerknica Občina Ilirska Bistrica Občina Loška Dolina Občina Pivka Občina Postojna

Zunanje povezave Statistični urad Republike Slovenije Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS, interaktivna elektronska publikacija, SURS http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava Facebook Instagram Linkedin YouTube

Viri

Kategorija:Statistične regije Slovenije