thumb|250px|right|Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana.
Pliberk () je mesto oz. naselje z okoli 1200 prebivalci na avstrijskem Koroškem, sedež istoimenske občine (4000 prebivalcev), v bližini meje s Slovenijo.
Mestno naselje je pomembno gospodarsko središče vzhodne Podjune, ki je zgodovinsko od nekdaj povezana tudi z Mežiško dolino, ter je politično in kulturno središče na Koroškem živečih Slovencev.
Geografija Občina obsega območje na Podjunskem polju (mikrolokacija: Pliberško polje), na južni strani reke Drave, na jugovzhodu avstrijske Koroške, ki meji na Slovenijo. Glavno mesto Pliberk se nahaja približno 4 km od avstrijsko-slovenske meje.
Pliberk je razdeljen na 12 katastrskih okrajev: Dob/Aich, Pliberk/Bleiburg, Grablje/Grablach, Komelj/Kömel, Blato/Moos, Zgornje Libuče/Oberloibach, Vogrče/Rinkenberg, Šmarjeta/St. Margarethen, Senčni Kraj/Schattenberg, Spodnje Libuče/Unterloibach, Weißenstein in Borovje/Woroujach. Občina tako obsega 23 naselij.
Po popisu iz leta 2001 živi v Pliberku 30,4 % Koroških Slovencev. Leta 1991 jih je bilo 39,5 %, leta 1971 pa še 52,8 %
Naselja Št. preb. 2002 Delež Slovencev 1991 Delež Slovencev 1951 Dob/Aich 167 68,6 % 76,2 % Dobrava/Dobrowa 21 30,4 % 68,7 % Breg/Draurain 16 100 % 100 % Nonča vas/Einersdorf 284 44,8 % 78,1 % Komeljski Vrh/Kömmelgupf 25 59,3 % 78,1 % Komelj/Kömmel 78 62,8 % 100 % Blato/Moos 166 82,1 % 88,1 % Replje/Replach 67 56,8 % 81,7 % Vogrče/Rinkenberg 282 67,1 % 78,3 % Rinkole/Rinkolach 93 87,0 % 100 % Rute/Ruttach 49 50,0 % 75,9 % Čirkovče/Schilterndorf 169 57,2 % 90,2 % Vidra vas/Wiederndorf 171 51,2 % 85,1 % Libuče/Loibach 426 42,6 % 47,7 % Šentjur/St.Georgen 38 21,9 % 32,6 % Šmarjeta/St.Margarethen 83 58,5 % 99,3 % Pliberk/Bleiburg 1205 15,7 % 15,9 % Drveša vas/Ebersdorf 385 18,0 % 21,0 % Borovje/Woroujach 79 26,7 % 81,9 % Grablje/Grablach/ 30 56,4 % 100 % Senčni kraj/Schattenberg 25 64,7 % 100 % Lokovica/Lokowitzen 6 40,0 % 66,7 % Belšak/Weissenstein 28 35,7 % 100 %
Zgodovina Srednji vek in novejše obdobje Naselje na tem območju so ustanovili Karantanski Slovani v 6. stoletju in ustanovili karantansko državo v 7. stoletju. Območje okoli Pliberka je tesno povezano s slovensko kulturno zgodovino. Domačini govorijo slovensko koroško narečje, z imenom Podjunščina. thumb|Grad Pliberk
Prva omemba kraja je izpred leta 1000: škof Albin Koroški iz Briksna (sin svete Litharde Kamenske), je dal svojemu bratu, grofu Aribo v dar Liupicdorf, kasneje Pliberk/Bleiburg. V pisnih virih iz leta 1228 se Pliberk prvič omenja kot castrum et forum pliburch.
Rimskokatoliško teritorialno župnijo sv. Mihaela, s sedežem v bližnjem Šmihelu nad Pliberkom (St. Michael ob Bleiburg) zgodovinarji uvrščajo med tako imenovane pražupnije in je kot taka izmed najstarejših na slovenskem etničnem ozemlju.
V 13. stoletju je območje prišlo v posest grofov Heunburg, zatem Pfannberger in od 1338 Auffensteiner. Med uporom in zaroto proti Habsburžanom leta 1368 je prišlo do obleganja in uničenje trga, ki je nato prišel pod upravo deželnega kneza. Obnovili so ga, leta 1370 je dobil status trga in 1393 tržne pravice. V letih 1473, 1476, 1478 je bil trg hudo poškodovan med turškimi vpadi, leto zatem je bil grad obnovljen.
Leta 1739 je trg opustošil velik požar. V letu 1864 je bil Pliberk povezan na t.i. Dravsko železnico oz. železniško progo Franzensfeste-Celovec-Maribor.
Po prvi svetovni vojni je bila 10. oktobra 1920 s Koroškim plebiscitom določena meja med Avstrijo in Kraljevino SHS. Ker je bil Pliberk v plebiscitni coni A, je na podlagi izida plebiscita pripadel Avstriji.
Druga republika Po koncu druge svetovne vojne je v občini potekala Pliberška tragedija. Sredi maja 1945 so pri Pliberku enote britanske vojske jugoslovanskim partizanom namreč izročile na tisoče umikajočih hrvaških domobrancev, ustaških vojakov in tudi slovenskih domobrancev. Prav tako so bili v tem pokolu pobiti številni avstrijski slovensko govoreči državljani na Koroškem in nemško govoreči somišljeniki. Od leta 1950 se vsako leto v mesecu maju zberejo Hrvati iz celega sveta in poklonijo žrtvam Pliberka.
Slovenci v Pliberku
Organizirano kulturno življenje Slovencev sega v leto 1888, ko je bilo ustanovljeno društvo Cirila in Metoda, s sedežem v Šmihelu nad Pliberkom, ki je bilo aktivno do leta 1910.
Še večjega pomena je bila ustanovitev slovenskega kulturnega društva »Edinost« 20. maja 1909, ki je prvotno imelo ime »Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Pliberku« (Katholischer slowenischer Bildungsverein in Bleiburg). Njegovi cilji so bili krepitev slovenske identete ter širjenje izobraževanja in kulture v širših plasteh prebivalstva. Le-to je razvilo izredno intenzivno in bogato kulturno delovanje. Društvo je imelo svojo knjižnico, ponujali so številne izobraževalne tečaje, uspešno je delovala amaterska gledališka skupina »Laienspielgruppe«, ki so jo ustanovile ženske, znana slovenska pesnica Milka Hartman pa je vodila priprave. Ta je prirejala tudi posebne aktivnosti za ženske, znamenite kuharske tečaje, ki pa so bili veliko več kot zgolj kulinarika in gastronomija. Sedež društva je bil v t.i. Narodnem domu (Volksheim) na Glavnem trgu v Pliberku, kjer je delovala tudi hranilnica in posojilnica (Spar und Darlehenskasse). Narodni dom je bil kulturno in politično središče Slovencev iz mesta in okolice.
12. marca 1938 je bila z Anschlussom Avstrija priključena k Tretjemu rajhu in kmalu sta nastopila institucionalna in sistematična diskriminacija ter zatiranje Slovencev na Koroškem. Vse to se je še zaostrilo ob napadu Sil Osi na Kraljevino Jugoslavijo ko se je 6. aprila 1941 začela kratkotrajna Aprilska vojna. Vsa slovenska društva in organizacije so bile ukinjene in združevanje Slovencev je bilo prepovedano ter sankcionirano.
Nacistične oblasti so leta 1941, v okviru Balkanske kampanje, s sodelovanjem Wehrmachta, iz zasedene Štajerske v Jugoslaviji izgnale 60.000 zavednih Slovencev in tudi vse rimskokatoliške duhovnike.
Tudi številne Koroške Slovence iz območja Pliberka so deportirali v aprilu 1942, kar pa je pozneje vodilo v organizirani oboroženi odpor na Južnem Koroškem in v Karavankah, ki je pripomogel tudi k vojaški osvoboditvi izpod nacističnega terorja. Ta je imel ključno vlogo tudi pri ponovni vzpostavitvi republike Avstrije (Avstrijska državna pogodba (Staatsvertrag), podpisana 15. maja 1955 na Dunaju).
Med tragičnimi dogodki v obdobju nacizma, ko je bilo vsakršno slovensko udejstvovanje prepovedano in na najhujše načine sankcionirano, ko so bili številni kulturniki deportirani v taborišča za prisilno delo ali celo pobiti, so bila vsa slovenska kulturna društva oropana ter njihove knjižnice, gradivo ter arhivi uničeni.
Po vrnitvi Valentina »Folteja« Hartmana iz Dachaua je le-ta pričel oživljati slovensko kulturno delovanje in je bila ponovno ustanovljena slovenska kulturna zveza Edinost, ki je še vedno ena od glavnih kulturnih institucij v mestu Pliberk.
Kulturni dom Pliberk/Bleiburg thumb|Kulturni Dom Pliberk/Bleiburg
Prenove in gradnja Odločitev za novi center je bila sprejeta leta 1993, temeljni kamen za sedanjo stavbo pa je bil položen 1996. Finančna pomoč za postavitev je prišla iz Evropske unije, Avstrije, zvezne dežele Koroške, iz Slovenije, občine ter tudi avtonomne pokrajine Južne Tirolske. Investicijo sta podprla tudi lokalno gospodarstvo in prebivalstvo.
Opis Prva prireditev v končani dvorani je bila v februarju 1999. Od aprila 2004 center obsega še športno dvorano, dobro založeno knjižnico in restavracijo Dom. »Dom«, kot kulturni center na kratko imenujejo domačini, je postal osrednje zbirališče lokalne, regionalne in nacionalne umetniške in kulturne scene.
Kultura in znamenitosti thumb|Župnijska cerkev sv. Petra in Pavla thumb|Fontana Freyungsbrunnen na Glavnem trgu thumb|Galerija Werner Berg
Jormak v Plibergu Jormak v Pliberku () je največji in najstarejši sejem na južnem Koroškem, ki ga organizirajo vsako leto, na god sv. Egidija. Njegova tradicija sega vse do leta 1393, ko je Pliberk dobil tržne pravice, kar pomeni, da ga prirejajo že več kot 630 let.
Znamenitosti Glavni trg s kužnim znamenjem iz 1724, ki ga obdajajo trške hiše iz 16. in 18. stoletja, enostavne sedanje fasade izvirajo večinoma iz 19. stoletja. Grad Pliberk je renesančna stavba v lasti grofov Thurn-Valsassina. Prvotno zgrajen v začetku 12. stoletja na hribu nad mestom, današnja stavbe prihaja večinoma iz zgodnjega 17. stoletja Župnijska cerkev sv. Petra in Pavla je poznogotska stavba iz 14. stoletja Slovenski kulturni center - Kulturni dom Božjepotna cerkev Svetega groba, baročna stavba sega v leto 1761, stoji na Kalvariji. Werner Berg Museum na Glavnem trgu »Kiki Kogelnik Haus« - hiša staršev umetnice na Glavnem trgu »Freyungsbrunnen« - vodnjak je eden od glavnih poznih delih umetnice Kiki Kogelnik in je bil postavljen za počastitev 600. obletnice jormaka v letu 1994. Nahaja se pred hišo staršev umetnice in ima podobo krilatega bika, ki je atribut evangelista sv. Luke ter je tudi v mestnem grbu. Hkrati tudi simbolizira »Freyung«, pomen podelitve trških pravic. Spominski park na Pliberškem polju (»Loibacher Felf«) s številnimi spomeniki in spominsko kapelo na žrtve po vojni v Jugoslavijo vrnjenih in pomorjenih (večinoma hrvaških) vojakov ter civilistov.
Prireditve Od leta 1983 društvo Kulturinitiative Bleiburg organizira, med drugim od leta 1993, Bleiburger Faschingskabarett (Pliberški pustni karneval). Leta 2009 je potekala v Pliberku - skupaj s Šentpavlom iz Labotske doline - razstava Evrope. Od leta 1865 je Mešani pevski zbor Bleiburg organizator različnih dogodkov, kot so tradicionalni Schloßhofsingen. Poleg svete in posvetne zborovske glasbe, zbor posebej goji koroška pesem. Leta 2014 je zbor dobil bronasto medaljo "Walter von der Vogelweide".
Znane osebnosti Gregorij Rožman (* 9. marec 1883, Dolinčiče, † 16. november 1959 Cleveland, ZDA), profesor teologije in ljubljanski škof Josef Witternigg (1881–1937), politik Milka Hartman (1902–1997), slovenska koroška pesnica, rojena v Spodnjih Libučah pri Pliberku (Unterlibitsch) Janko Messner (1921–2011), slovenski koroški pisatelj, rojen v Pliberku Kiki Kogelnik (1935–1997), vsestranska umetnica, rojena v Pliberku Hubert Fabian Kulterer (1938–2009), pesnik in umetnik Johann Kresnik (* 1939), koreograf in gledališki režiser, rojen v Šmartnem pri Pliberku (St. Margarethen) Andreas Leben (* 1966), slavist, literarni poznavalec in prevajalec, rojen v Pliberku Rainer Schönfelder (* 1977), vrhunski alpski smučar in prejemnik večih odličij na ZOP
Glej tudi seznam mest v Avstriji
Sklici
Zunanje povezave
Stadtgemeinde Bleiburg