Epika (pripovedništvo ali proza) je velika skupina besedil, katerih avtorji so pripovedniki oz. epiki.
Beseda epika izvira iz grške besede επος epos, kar pomeni »beseda« ali »pripoved«. Epiki lahko pripovedujejo o osebnih doživetjih, o tujih resničnih dogodkih ali o izmišljenih zgodbah. V vsakem primeru pa gre za dogodke iz zunanjega sveta, čeprav so osebni, jih avtor posploši ali objektivira.
Epika je ena izmed literarnih vrst, ki temelji na pripovedovanju dogodkov, opisovanju oseb, krajev in časa. Epsko besedilo govori pripovedovalec, ki se izraža v tretji osebi, v moderni literaturi v prvi osebi, skoraj nikoli pa v drugi oseb. Opisuje v pretekliku.
Slog, v katerem epik pripoveduje, je epski slog. Ta ima velike možnosti (epska širina). Epika ne ovira niti različnosti kraja in časa, dogajanje kaže v razvoju, popisuje okolje, kjer se dejanje odigrava, posega v globino človekove duše in tolmači duševno življenje svojih junakov. Lahko pa pove tudi lastno sodbo o osebah in dogodkih in sme celo spreminjati zgodovinska dejstva.
Epske oblike Kratke pripovedne oblike Anekdota Bajka ali mit Balada Basen ali fabula Črtica Humoreska Kratka pripoved Kratka zgodba Legenda Pravljica Prilika ali parabola Pripovedka Pripovedna pesem Romanca Roman Slika Vinjeta
Dolge pripovedne oblike Ep Novela Povest v verzih Povest Roman
Glej tudi Slovensko pripovedništvo
Viri Silva Trdina: Besedna umetnost: 2. Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958 in več izdaj.
*