Britanska Kolumbija ( ali BC, ) je ena od desetih kanadskih provinc.
Leži na jugozahodu države, med Tihim oceanom, Skalnim gorovjem in prerijskim območjem, ki se razteza proti vzhodu in sosednji provinci Alberta. Britanska Kolumbija ima približno 5,7 milijona prebivalcev (2025), s čimer je tretja najbolj naseljena kanadska provinca. Njeno glavno mesto je Victoria, največje pa Vancouver; Vancouver in njegova predmestja skupaj sestavljajo tretje največje metropolitansko območje v Kanadi, popis prebivalstva leta 2021 pa je zabeležil 2,6 milijona ljudi. Metropolitansko območje Vancouvra je tretje največje v Kanadi. Večina prebivalcev Britanske Kolumbije živi na jugozahodu province in jugovzhodu Vancouvrovega otoka oziroma v Victorii in Vancouvru z okolicama. Nekaj večjih mest, kot so Kelowna, Abbotsford in Kamloops, je tudi v notranjosti južnega dela province. Severni predeli Britanske Kolumbije so zelo redko naseljeni in ne vsebujejo nobenega naselja z več kot 20.000 prebivalci. Britanska Kolumbija je po skupni površini tretja največja provinca v Kanadi, za Quebecom in Ontariom.
Prvi znani človeški prebivalci tega območja so se naselili v Britanski Kolumbiji pred vsaj 10.000 leti. Med takimi skupinami so med drugim ljudstva Coast Salish, Tsilhqotʼin in Haida. Ena najzgodnejših britanskih naselij na tem območju je bila utrdba Fort Victoria, ustanovljena leta 1843, ki je dala povod za mesto Victoria, glavno mesto kolonije Vancouvrov otok. Kolonijo Britanska Kolumbija (1858–1866) sta nato ustanovila Richard Clement Moody in Kraljevi inženirski odred Columbia kot odgovor na zlato mrzlico v kanjonu reke Fraser. Moody je izbral lokacijo za in ustanovil glavno mesto celinske kolonije, New Westminster. Koloniji Vancouvrov otok in Britanska Kolumbija sta bili vključeni leta 1866, nakar je Victoria postala glavno mesto združene kolonije. Leta 1871 je Britanska Kolumbija vstopila v Konfederacijo kot šesta provinca Kanade z uveljavitvijo Pogojev unije Britanske Kolumbije.
Britanska Kolumbija je raznolika in kozmopolitska provinca, ki črpa iz številnih kulturnih vplivov svojih britansko-kanadskih, evropskih in azijskih diaspor, pa tudi avtohtonega prebivalstva. Čeprav etnična večina province izvira z Britanskega otočja, mnogi prebivalci Britanske Kolumbije sledijo svojim prednikom tudi v celinski Evropi, vzhodni Aziji in Južni Aziji. Avtohtoni Kanadčani predstavljajo približno 6 odstotkov celotnega prebivalstva province. Krščanstvo je največja religija v regiji, čeprav večina prebivalstva ni verska. Angleščina je skupni jezik province, čeprav so v regiji Metro Vancouver močno prisotni tudi pandžabščina, mandarinščina in kantonščina. Franko-kolumbijska skupnost je uradno priznana jezikovna manjšina in približno en odstotek prebivalcev Britanske Kolumbije trdi, da je francoščina njihov materni jezik. V Britanski Kolumbiji je vsaj 34 različnih avtohtonih jezikov.
Glavni sektorji gospodarstva Britanske Kolumbije so gozdarstvo, rudarstvo, filmska in video produkcija, turizem, nepremičnine, gradbeništvo, veleprodaja in maloprodaja. Glavni izvozni artikli so gradbeni les in les, izdelki iz celuloze in papirja, baker, premog in zemeljski plin. Britanska Kolumbija ima visoko vrednost nepremičnin in je pomembno središče pomorske trgovine: pristanišče Vancouver je največje pristanišče v Kanadi in najbolj raznoliko pristanišče v Severni Ameriki. Čeprav je manj kot 5 odstotkov ozemlja province obdelovalnih zemljišč, zaradi toplejšega podnebja obstaja pomembno kmetijstvo v dolini Fraser in Okanaganu. V Britanski Kolumbiji je 45 % vseh javno kotiranih podjetij v Kanadi.
Etimologija Ime province je izbrala kraljica Viktorija, ko je Kolonija Britanska Kolumbija (1858–1866), tj. »celina«, leta 1858 postala britanska kolonija. Nanaša se na okrožje Columbia, britansko ime za ozemlje, ki ga odmaka reka Kolumbija v jugovzhodni Britanski Kolumbiji, po katerem je bil imenovan oddelek Columbia družbe Hudson's Bay pred Oregonsko pogodbo. Kraljica Viktorija je izbrala Britansko Kolumbijo, da bi ločila britanski sektor okrožja Columbia od sektorja Združenih držav Amerike (»Ameriška Kolumbija« ali »Južna Kolumbija«), ki je 8. avgusta 1848 zaradi pogodbe postalo ozemlje Oregona.
Konec koncev je ime Columbia v imenu Britanska Kolumbija izpeljano iz imena Columbia Rediviva, ameriške ladje, ki je posodila ime reki Kolumbija in kasneje širši regiji; ime Columbia v imenu Columbia Rediviva izvira iz imena Columbia za Novi svet ali njegove dele, kar se nanaša na Krištofa Kolumba.
Vladi Kanade in Britanske Kolumbije priznavata Colombie-Britannique kot francosko ime province.
Geografija
Britanska Kolumbija leži na skrajnem jugozahodu Kanade. Na zahodu meji na Tihi ocean in ameriško zvezno državo Aljaska, na severu na kanadski zvezni ozemlji Jukon in Severozahodna ozemlja, na vzhodu na kanadsko provinco Alberta, na jugu pa na ameriške zvezne države Montana, Idaho in Washington. Južna meja Britanske Kolumbije je bila določena s sporazumom iz Oregona leta 1846, vendar je zgodovinska kolonija s tem imenom zajemala tudi ozemlja, ki so sezala do območij znotraj meja današnje ameriške zvezne države Kalifornija.
Površina sedanje Britanske Kolumbije je 944.735 km². Gre za edino kanadsko ozemlje, ki meji na Tihi ocean, kjer je njena obala dolga približno 29.000 kilometrov, predvsem zaradi številnih fjordov in okoli 6500 otokov.
Glavno mesto Britanske Kolumbije je Victoria, ki leži na jugovzhodni konici Vancouvrovega otoka. Večina prebivalstva Vancouvrovega otoka živi v mestu Victoria in okolici. Zahodni in severni predeli Vancouvrovega otoka so večinoma redko naseljeno območje pragozda. S pragozdom so večinoma pokriti tudi celinski predeli ob obali Tihega oceana, severno od mesta Vancouver, ki je največje mesto v Britanski Kolumbiji in leži ob izlivu reke Fraser v Tihi ocean. V mestu Vancouver in okolici živi približno polovica prebivalstva Britanske Kolumbije.
Kanadsko obalno gorovje in številni zalivi v prelivu Inside Passage ponujajo nekaj znane in spektakularne pokrajine Britanske Kolumbije, ki tvori ozadje in kontekst za rastočo industrijo pustolovščin na prostem in ekoturizma. Približno 75 odstotkov površine Britanske Kolumbije zajemajo gorski predeli oziroma vzpetine, katerih nadmorska višina presega 1000 metrov. Približno 60 odstotkov površine te kanadske province je pokrito z gozdovi, medtem ko je obdelovalna zemlja redka in predstavlja le okrog pet odstotkov površine Britanske Kolumbije.
Tihi ocean vpliva tudi na notranjost Britanske Kolumbije, kjer je krajina različna. V južnih in osrednjih predelih notranjosti so večinoma gozdovi suhega podnebja in stepske doline, vendar obstajajo tudi gorovja in soteske. Na severu je krajina večinoma kombinacija tajge in subarktične prerije. V višjih gorskih območjih po vsej Britanski Kolumbiji najdemo rastlinstvo, ki je značilno za alpsko podnebje.
V južnih predelih notranjosti Britanske Kolumbije obstaja nekaj vinogradniških regij. Tam ležita tudi mesti Kamloops in Penticton, ki sta med najtoplejšimi mesti v Kanadi. Severno od reke Fraser obstaja nekaj območij, kjer je podnebje še toplejše, krajina pa bolj podobna puščavi. Drugod v notranjosti obstajajo obsežna območja, ki so večinoma pokrita s stepskimi travniki. Ponekod je v nižjih predelih teh krajev razvito kmetijstvo, v višjih pa gozdarstvo.
Severni predeli Britanske Kolumbije so večinoma neposeljeno gorsko območje. Edina večja naselja na severu so vzhodno od Skalnega gorovja in v bližini meje z Alberto, kjer je krajina prerijska. Največji mesti v severni polovici notranjosti Britanske Kolumbije sta Fort St. John in Dawson Creek.
Parki in zavarovana območja
V provinci je 14 oznak parkov in zavarovanih območij, ki odražajo različno upravljanje in ustvarjanje teh območij v sodobnem kontekstu. Obstaja 141 ekoloških rezervatov, 35 pokrajinskih morskih parkov, 7 pokrajinskih območij dediščine, 6 nacionalnih zgodovinskih območij Kanade, 4 narodni parki in 3 rezervati narodnih parkov. 12,5 odstotka površine province (114.000 km2) velja za zaščiteno v okviru ene od 14 različnih oznak, ki vključujejo več kot 800 različnih območij.
Britanska Kolumbija vsebuje sedem kanadskih narodnih parkov in rezervatov narodnih parkov: Narodni park Glacier Narodni park Gulf Islands Narodni park Gwaii Haanas in območje dediščine Haida Narodni park Kootenay Narodni park Mount Revelstoke Narodni park Pacific Rim Narodni park Yoho
Britanska Kolumbija vsebuje veliko število provinčnih parkov, ki jih upravlja BC Parks pod okriljem Ministrstva za okolje. Sistem provinčnih parkov Britanske Kolumbije je drugi največji sistem parkov v Kanadi, največji pa je kanadski sistem narodnih parkov.
Druga raven parkov v Britanski Kolumbiji so regionalni parki, ki jih vzdržujejo in upravljajo regionalna okrožja province. Ministrstvo za gozdarstvo upravlja rekreacijska območja v gozdovih.
Poleg teh območij je več kot 47.000 kvadratnih kilometrov obdelovalnih zemljišč zaščitenih z rezervatom kmetijskih zemljišč.
Živalstvo Velik del province je nerazvit, zato v Britanski Kolumbiji še vedno uspevajo populacije številnih vrst sesalcev, ki so v večjem delu Združenih držav postale redke. Opazovanje različnih vrst živali, vključno z zelo široko paleto ptic, je že dolgo priljubljeno. Tukaj živijo medvedi (grizli, črni – vključno s kermodskim medvedom ali duhovnim medvedom), pa tudi jeleni, losi, losi, karibuji, veliki rogovi ovci, gorske koze, svizci, bobri, pižmovke, kojoti, volkovi, lasice (kot so volkodlaki, jazbeci in ribiči), pume, orli, ribji orli, čaplje, kanadske gosi, labodi, njorke, jastrebi, sove, krokarji, harlekinske race in številne druge vrste rac. V izobilju so tudi manjše ptice (robini, šoje, kljunati grbci, sinice itd.). Morski lososi so znani z otoka Frederick, majhnega otoka ob obali Haida Gwaii.
Prisotnih je veliko zdravih populacij rib, vključno s salmonidi, kot so več vrst lososov, postrvi, jeklene glave in zlatovčice. Poleg lososov in postrvi športni ribiči v Britanski Kolumbiji lovijo tudi morske liste, brancine in jesetre. Na obali so pogosti pristaniški tjulnji in rečne vidre. Med vrstami kitov, ki so avtohtone na obali, so orka, grbavi kit, sivi kit, pristaniška pliskavka, Dallova pliskavka, pacifiški belostrani delfin in mali kit.
Nekatere ogrožene vrste v Britanski Kolumbiji so: svizec z otoka Vancouver, pegasta sova, ameriški beli pelikan in jazbeci. + Ogrožene vrste v Britanski Kolumbiji Vrsta organizma Vrste z rdečega seznama v BC Skupno število vrst v BC Sladkovodne ribe 24 80 Dvoživke 5 19 Plazilci 6 16 Ptiči 34 465 Kopenski sesalci Morski sesalci 3 29 Rastline 257 2333 Metulji 19 187 Kačji pastirji 9 87 Gozdovi Bela ali Engelmannova smreka (Picea engelmannii) in njeni hibridi se pojavljajo v 12 od 14 biogeoklimatskih con Britanske Kolumbije. Med pogoste vrste dreves, prisotne v gozdovih Britanske Kolumbije, spadajo tuja Thuja plicata, Callitropsis nootkatensis, brin Juniperus scopulorum, bori Pinus contorta, Pinus ponderosa, Pinus albicaulis, Pinus flexilis, Pinus monticola, macesen Larix occidentalis, Larix laricina, Larix lyallii, smreke Picea glauca, Picea engelmannii, Picea sitchensis, Picea mariana, jelke Abies grandis, Abies amabilis, Abies lasiocarpa, Tsuga heterophylla, Tsuga mertensiana, duglazija, tisa Taxus brevifolia, dren Taxus brevifolia, javorji Acer macrophyllum, Acer glabrum, Acer circinatum, jagodičnica Arbutus menziesii, Crataegus douglasii, krhlika Frangula purshiana, hrast Quercus garryana, jablana Malus fusca, sliva Prunus virginiana, češnji Prunus pensylvanica, Prunus emarginata, jelši Alnus rubra, Alnus incana, brezi Betula papyrifera, Betula occidentalis, topoli Populus trichocarpa, Populus balsamifera in trepetlika Populus tremuloides.
Ekocone Kanadski urad za okolje deli Britansko Kolumbijo na šest ekocon: Pacifiška morska cona Pacifiška pomorska cona Borealne Kordiljere Gorske Kordiljere Taiga ravnice Borealne ravnice
Zgodovina Domorodne družbe