Nelida Nemec, rojena Silič, umetnostna zgodovinarka in zgodovinarka, likovna kritičarka in esejistka, kustosinja, političarka, podjetnica, *12. oktober 1954, Bilje.
Zasebno in družinsko življenje Otroštvo in mladost je preživljala v domačih Biljah na Goriškem, v 90. letih prejšnjega stoletja pa se je v iskanju novih poklicnih izzivov preselila v Ljubljano.
V njeni družini in bližnjem sorodstvu so veliko pozornost namenjali petju, ljubezen do likovne umetnosti pa je v njej prebudil kipar Negovan Nemec, v katerega se je zaljubila, ko je bila še zelo mlada, stara 16 let in pol. Takrat je bila gimnazijka, sedem let starejši Nemec pa je končeval akademijo. Spoznala sta se po zaslugi Evgena Bavčarja, ki je bil njen gimnazijski profesor zgodovine. Navdušil jo je nad umetnostjo in tudi zato se je odločila za študij umetnostne zgodovine. Ko je bila še študentka, se jima je rodil prvi sin Primož, kasneje še sin Matjaž. Življenje sta si ustvarila pri njenih starših. Ko sta bila otroka stara sedem oz. deset let, se je Negovan ob padcu med hojo v bližini gostišča Kekec nad Novo Gorico smrtno ponesrečil.
Po izbruhu afere HIT v 90. letih, povezane z negospodarnim ravnanjem z družbenim denarjem v igralniški družbi Hit Nova Gorica, kjer je bila takrat zaposlena, so jo mediji označevali kot življenjsko sopotnico direktorja Danila Kovačiča, ob njunem razhodu po letu 2011 pa so poročali tudi o sodni delitvi skupnega premoženja.
Prvorojenec Primož Nemec (Šempeter pri Gorici, 1977) je postal galerist in kulturni menedžer, Matjaž Nemec (Šempeter pri Gorici, 1980) pa socialdemokratski politik, državnozborski in evropski poslanec.
Izobrazba Po maturi na novogoriški gimnaziji leta 1973 se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani na Oddelek za umetnostno zgodovino in Oddelek za zgodovino, kjer je leta 1978 diplomirala pri profesorju Nacetu Šumiju z nalogo Povojni javni spomeniki na Primorskem. Leta 2000 je diplomirala še na IEDC Bled, School of Management, in dobila naziv MBA. Doktorirala je leta 2016 s področja filozofije in teorije vizualne umetnosti na Fakulteti za humanistične študije z doktorsko nalogo z naslovom Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva.V njej je pod mentorstvom Aleša Erjavca in Ernesta Ženka "soočila filozofske poglede o slikarstvu in percepciji Mauricea Merleau-Pontyja (1908–1961) z umetniško prakso ter pogledi slikarja Zorana Mušiča (1909–2005)".
Poklicna pot Večji del poklicne poti se je ukvarjala z umetnostjo, kot kustodinja, likovna kritičarka in avtorica kulturno-umetniških študij. V kulturnem menedžmentu je delovala kot ravnateljica Goriškega muzeja (1987-1991) in kot načelnica občinskega oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana (1999-2023).
Več let je preživela v gospodarstvu, in sicer v družbi Hit d.o.o., kot direktorica za odnose z javnostmi in tržno komuniciranje (1991-1996) oz. vodja projektov (2008-2012); v tem obdboju se je posvečala razvoju kulturnega turizma na Goriškem. V tej igralniški družbi je bila zaposlena tudi v obdboju t. i. afere Hit, ki jo označujejo za "največjo poosamosvojitveno afero", povezano z netransparentno rabo denarja. Sama ni bila v nobenem kazenskem postopku v povezavi s poslovnimi odločitvami, ki so privedle do več obsodb, zagovarjati pa se je morala pred delovnim sodiščem, v 13 let trajajočem postopku. Na višjem sodišču je zmagala in iztožila povrnitev izpada dohodkov po neupravičenem odpustu.
Med letoma 2003 in 2008 je bila direktorica družbe Erina svetovanje d.o.o., ki jo je ustanovil nekdanji direktor Hita Danilo Kovačič.
Delovanje v Goriškem muzeju Po diplomi leta 1978 se je zaposlila v Goriškem muzeju in tam delovala do leta 1991. Sprva je opravljala delo kustosinje - dokumentalistke, kanseje kustosinje za sodobno umetnost, zadnja štiri leta pa je bila ravnateljica muzeja. V njenem mandatu so odprli stalno zbirko 1. svetovne vojne na Sveti gori, stalno zbirko del Lojzeta Spacala na gradu Štanjel ter prvo zbirko grafičnih del Zorana Mušiča na dvorcu Dobrovo v Brdih. V okviru razstavne dejavnosti Goriškega muzeja je pripravila več razstav del likovnih umetnikov, mdr. Vladimirja Makuca, Rika Debenjaka, Lojzeta Spacala, Zorana Mušiča itd. Sodelovala je s številnimi primorskimi in istrskimi galerijami, kulturnimi ustanovami in društvi.
Galerijsko delovanje Med letoma 1980 in 2004 je pripravljala razstave v okviru otvoritev Kogojevih dnevov v Kanalu ob SočiPrimorske novice. - ISSN 0350-4468 (49, št.69 (5.IX.1995), str.7. Ilustr.) in razstavne kataloge, mdr. o razstavi del Staneta KregarjaKregar, Stane. 1994. „Stane Kregar: risbe, akvareli, gvaši in slike: [Kogojevi dnevi ’94, 2.9.-8.10.1994]“. Kanal: Galerija Rika debenjaka; Goriške galerije., Zdenka KalinaZdenko Kalin: kipi: Kogojevi dnevi ’90, 31. 8. - 29. 9. 1990. Nova Gorica: Goriški muzej, Goriške galerije; 1990. p. 1 zgibanka (8 )., Mihe MalešaMiha Maleš: slike, grafike in risbe: Goriške galerije, Galerija Rika Debenjaka, Kanal: Kogojevi dnevi ’85: 6. 9.-30. 9. 1985 , Franceta MiheličaFrance Mihelič: slike in grafike: Goriške galerije, Galerija Rika Debenjaka, Kanal: Kogojevi dnevi `88: 2.9.-1.10.1988.. Med letoma 1999 in 2012 je strokovno vodila galerijo Mercator, kjer se je zvrstilo več kot petdeset razstav slovenskih in tujih likovnih umetnikov. Avtorje in njihova dela je predstavljala v katalogih in člankih (npr.: Darko Slavec„Darko Slavec: 25. marec - 17. junij 2010, Poslovni center Mercator“. Galerija Mercator, [Ljubljana], str. 22, 2010., Franc VozeljFranc Vozelj: Poslovni center Mercator, 23. februar - 16. marec 2006. Mercator., Tomaž PerkoTomaž Perko: 25. november - 31. december 2004, Poslovni center Mercator. Ljubljana: Mercator; 2004. , Biljana UnkovskaB. Unkovska, N. Silič-Nemec, in V. Möderndorfer, „Biljana Unkovska: 25. maj - 22. junij 2000, Poslovni center Mercator“. Mercator, Ljubljana, str. 28, 2000.). V paviljonu Hit je med letoma 2008 in 2009 pripravila več razstav (npr. Vladimir Segalla„Vladimir Segalla: Poslovni center Hit, Paviljon, 3. julij - 30. september 2008“. Hit, Nova Gorica, str. 6, 2008., Azad KarimAzad Karim: Poslovni center Hit paviljon: 16. oktober - 30. november 2008“. Hit, Nova Gorica, , Rudi SkočirRudi Skočir: Poslovni center Hit, Paviljon, 24. oktober - 3. december 2002. Nova Gorica: Hit). Med letoma 2017 in 2022 je pripravljala v okviru Festivala Ljubljana kiparske razstave kot hommage umetnikom: Negovan Nemec (2017), Janez Lenassi (2018), Zmago Posega (2019), Jože Pohlen (2020), Vasja Žbona (2021), Tone Demšar (2022).
V okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025 je sodelovala v projektu predstavitve Zorana Mušiča.
Kot selektorica je sodelovala pri mednarodnih likovnih kolonijah in delavnicah.
Ohranjanje spomina na Negovana Nemca Po smrti moža, kiparja Negovana Nemca (1947-1987) skupaj s sinovoma ohranja spomin na njegovo monumentalno kiparsko dediščino. Leta 2007 so v kiparjevem ateljeju uredili stalno zbirko Negovana Nemca v Biljah.https://www.mirenkras.si/kiparski-atelje-negovana-nemca
Ob desetletnici smrti, leta. 1997, je sodelovala pri postavitvi in katalogu pregledne razstave na gradu Kromberk, ki jo je organiziral Goriški muzej. Ob dvajsetletnici smrti, leta 2007, je pripravila razstavo Dvajset let pozneje na Ljubljanskem gradu skupaj s Festivalom Ljubljana, ob tridesetletnici, leta 2017, pa razstavo Trideset let pozneje v Križevniški cerkvi v Ljubljani skupaj s Festivalom Ljubljana.
Organizirala je izdajo umetnikove monografije leta 1991 in zanjo uredila življenjepis, bibliografijo, pregled skupinskih in samostojnih razstav, nagrad in simpozijev ter katalog kiparskih del. Knjigo z naslovom Negovan Nemec je oblikoval Miljenko Licul, fotografije pa so prispevali Milan Pajk, Egon Kaše in Bogo Rusjan. Izšla je pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete Ljubljana, v sodelovanju z Goriškim muzejem in Galerijo Nemec. Publikacije in objave o umetnikih Leta 1982 je iz njene diplomske naloge nastala knjiga Javni spomeniki na Primorskem 1945–1978, s prikazom umetniških dosežkov na področju tovrstnega likovnega ustvarjanja in pregledom del, ki so nastala v obravnavanem času. Istega leta je o primorskih javnih spomenikih po letu 1945 pripravila večjo muzejsko razstavo. V knjižni obliki je izšla tudi njena vsebinsko razširjena doktorska disertacija, in sicer leta 2017 z naslovom Pokrajina telesa : Mušič v vidu Merleau-Pontyja.
Je avtorica študij v monografijah in katalogih kiparjev in slikarjev: Franceta SlaneFrance Slana: akvareli. Goriški muzej, Goriške galerije, 1990France Slana. Galerija Hest, 2000France Slana: Poslovni center Mercator Ljubljana, 24. september - 22. oktober 1998. Mercator, 1998, Toma VranaTomo Vran. Pigmalion, 1999, Klavdija PalčičaPalčič. Pigmalion; Amata; Gip Art, 2003Palčič, Klavdij, in Nelida Silič-Nemec. Klavdij Palčič: ilustracije in risbe: 17. februar - 9. marec 2000, Poslovni center Mercator. Mercator, 2000, Rudija SkočirjaRudi Skočir. Bogataj, 2013.
Poglobljeno se je posvečala ustvarjalnemu opusu treh primorskih avtorjev: Avgusta Černigoja, Zorana Mušiča in Lojzeta Spacala„Lojze Spacal - devetdesetletnik“. Primorska srečanja, let. 22, št. 201, 1998, str. 38–43.„Lojze Spacal - devetdesetletnik“. Primorska srečanja, let. 22, št. 201, 1998, str. 38–43.Silič-Nemec, Nelida. „Spomin na velikega umetnika, ki je vznemirjal publiko in kritike: Avgust Černigoj - danes poteka 98 let od njegovega rojstva“. Primorski dnevnik, let. 52, št. 186, 1996, str. 8..
Objave in študije o Zoranu Mušiču Zanimanje za umetniško pot rojaka z Goriškega, slikarja Zorana Mušiča, ki se je kot kot prvi modernistični slovenski umetnik uveljavil tudi na Zahodu, je izkazala s številnimi krajšimi in daljšimi objavami, eseji in študijami. Njegov miselno-ustvarjalni svet je tudi predmet njene doktorske disertacije in strokovne monografije, ki je nastala na podlagi doktorske naloge.
Njena prva objava o Mušiču sega v leto 1984, ko je o njem napisala geslo za Primorski slovenski biografski leksikon.Mušič Zoran (Anton). V: Primorski slovenski biografski leksikon,10 snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1984, str.179-180. Takrat je še veljalo, da se je umetnik rodil v Gorici, kasneje pa se je tudi po njeni zaslugi razkrilo, da je bil rojen v Bukovici, v današnji občini Renče Vogrsko. Ob umetnikovi donaciji 140 del gradu Dobrovo v 90. letih, je sodelovala pri ureditvi prve stalne zbirke Mušičevih del pri nas, odprte na tem gradu leta 1991 ter z Nacetom Šumijem in Zoranom Kržišnikom napisala spremni katalog.Galerija Zorana Mušiča : grad Dobrovo : stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča, Goriški muzej, 1991 Zanj je prispevala umetnikove življenjepisne podatke in seznam razstavljenih del. Kot poznavalka Mušičeve ustvarjalnosti in življenjske poti o njegovem delovanju večkrat tudi javno piše in razpravlja.
Mušiča je osebno poznala. Na njeno pobudo so se leta 2025 v okviru Evropske prestolnice kulture in ob 20. obletnici njegove smrti posebej poklonili umetnikovemu spominu: pripravili so razstavi o umetnikovem opusu, in sicer na gradu Štanjel, gradu Dobrovo v Brdih, ter digitalni razstavi v Mušičevi rojstni Bukovici in v Novi Gorici. Koordiniral jih je njen sin, galerist Primož Nemec. Sama je bila avtorica razstav Telesa pokrajin v Galeriji Lojzeta Spacala v štanjelškem gradu ter Pokrajina teles, ki je bila na ogled v prenovljenem gradu Dobrovo. »Po 34 letih se z obema razstavama Mušič vrača domov na Goriško, na Kras in v Brda, v kraje, kjer se je rodil in ki so na poseben način zaznamovali njegovo dolgo ustvarjalno življenje,« je ob tem dejala Nelida Nemec.
Velja tudi za "ambasadorko dela Zorana Mušiča". O tem pravi: "Premalo se zavedamo, da je Zoran Mušič eden najpomembnejših slovenskih umetnikov, ki so se zapisali v svetovno zgodovino in med najpomembnejše slikarje moderne umetnosti. Umetnik, ki si ga lastijo tako Francozi kot Italijani, je samo Sloveniji pokazal svoje veliko srce."
Sklici
Kategorija:Slovenski likovni kritiki Kategorija:Slovenski esejisti