Apel in čevljar (tudi Apel podobo na ogled postavi) je sonet, ki ga je napisal France Prešeren. Sestavljen je iz 4 kitic. Dve kitici imata 4 verze, dve pa 3 verze. Prešeren se v pesmi norčuje iz cenzorja Jerneja Kopitarja. Prešeren z zadnjim verzom "rekoč : Le čevlje sodi naj Kopitar" pove, naj vsak kritizira tisto, na kar se spozna.
Besedilo Apel podobo na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi.
Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi; ker ogleduje smôlec obuvalo, jermenov, meni, da ima premalo; kar on očita, koj Apel popravi.
Ko pride drugi dan spet mož kopitni, namest' da bi šel delj po svoji poti, ker čevlji so pogodi, méč se loti;
zavrne ga obraznik imenitni in tebe z njim, kdor náp'čen si očitar rekoč: »Le čevlje sodi naj Kopitar!«
Glej tudi
Seznam sonetov Seznam slovenskih pesmi
Zunanje povezave
Kategorija:Pesmi Franceta Prešerna Kategorija:Slovenske pesmi