Irak, uradno Republika Irak je država v zahodni Aziji in v geopolitični regiji, znani kot Bližnji vzhod. Z več kot 46 milijoni prebivalcev je 31. najbolj naseljena država. Je zvezna parlamentarna republika, ki jo sestavlja 19 guvernatov. Irak na severu meji na Turčijo, na vzhodu na Iran, na jugovzhodu na Perzijski zaliv in Kuvajt, na jugu na Saudovo Arabijo, na jugozahodu na Jordanijo in na zahodu na Sirijo. Glavno in največje mesto je Bagdad. Iračani so raznoliki; večinoma Arabci, pa tudi Kurdi, Turkmenci, Asirci, Armenci, Jazidi, Mandejci, Perzijci in Šabaki s podobno raznoliko geografijo in živalstvom. Večina Iračanov je muslimanov – manjšinske vere vključujejo krščanstvo, jezidizem, mandeizem, jarsanizem in zoroastrstvo. Uradna jezika Iraka sta arabščina in kurdščina; drugi, priznani tudi v določenih regijah, so turščina, suretščina in armenščina.
Že v 6. tisočletju pr. n. št. so rodovitne aluvialne ravnice med iraškima rekama Tigris in Evfrat, imenovane Mezopotamija, povzročile nekatera najzgodnejša mesta, civilizacije in imperije na svetu v Sumeriji, Akadskem kraljestvu in Asiriji. Mezopotamija je bila »zibelka civilizacije«, ki je videla izume pisave, matematike, merjenja časa, koledarja, astrologije in zakonika. Po muslimanski osvojitvi Mezopotamije je Bagdad postal prestolnica in največje mesto Abasidskega kalifata, v islamski zlati dobi pa se je mesto razvilo v pomembno kulturno in intelektualno središče ter si pridobilo svetovni sloves zaradi svojih akademskih ustanov, vključno s Hišo modrosti. Mesto je bilo v veliki meri uničeno v rokah Mongolskega cesarstva leta 1258 med obleganjem Bagdada, kar je povzročilo propadanje, ki se bo nadaljevalo skozi stoletja zaradi pogostih kug in več zaporednih imperijev.
Sodobni Irak sega v leto 1920, ko je Liga narodov ustanovila mandat. Leta 1921 pod Fejsalom I. je bila ustanovljena monarhija, ki jo je podpirala Britanija. Hašemitsko kraljestvo se je od Združenega kraljestva osamosvojilo leta 1932. Leta 1958 je bilo kraljestvo strmoglavljeno in ustanovljena je bila republika. Iraku je od leta 1968 do 2003 vladala stranka Baas, ki sta jo vodila Al-Bakr in nato Sadam Husein, kot enostrankarska država. Irak je bil vpleten v vojno z Iranom od 1980 do 1988 in drugo vojno od 1990 do 1991, ki je bila posledica invazije na Kuvajt. Invazija, ki jo je začela koalicija "voljnih" pod vodstvom ZDA kot del svoje »vojne proti terorizmu« leta 2003, je sprožila vojno, povzročila poraz Ba'athistov in kasneje tudi Sadamovo obsodbo in usmrtitev ter nadaljevala z uporništvom in državljansko vojno. Ameriške enote so se začele umikati leta 2008 in vojna se je uradno končala leta 2011. Kasnejša stalna represija in sektaška politika vlade Nourija al Malikij je povzročila proteste, po katerih je koalicija baasističnih in sunitskih milic med kampanjo prijela za orožje. Vrhunec kampanje je bila ofenziva ISIS, ki je zaznamovala njegovo hitro ozemeljsko širitev, zaradi česar so se ameriške enote vrnile v vojno, ki je trajala do leta 2017. Od leta 2014 je posredoval tudi Iran, ki je širil svoj vpliv prek skupin sektaških strank in homeinistične milice, kar je sprožilo široke proteste.
Irak je zvezna parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade je vodja vlade, ustava pa predvideva dva posvetovalna organa, predstavniški svet in svet unije. Sodstvo je svobodno in neodvisno od izvršilne in zakonodajne oblasti. Irak velja za nastajajočo srednjo silo s strateško lokacijo in ustanovnega člana Združenih narodov, OPEC-a ter Arabske lige, OIC, Gibanja neuvrščenih in Mednarodnega denarnega sklada. Država ima tretje največje zaloge nafte na svetu za Venezuelo in Saudovo Arabijo in je vodilno središče naftne in plinske industrije. Od svoje neodvisnosti je Irak doživljal obdobja znatne gospodarske in vojaške rasti ter krajšo nestabilnost, vključno z vojnami.
Zgodovina
Prazgodovinska in starodavna Mezopotamija
Med letoma 65.000 pr. n. št. in 35.000 pr. n. št. je bil severni Irak dom neandertalske kulture, katere arheološki ostanki so bili odkriti v jami Šanidar.Edwards, Owen (March 2010). "The Skeletons of Shanidar Cave". Smithsonian. Retrieved 17 October 2014. Ta regija je tudi lokacija številnih predneolitskih pokopov, ki izvirajo iz približno 11.000 pr. n. št.Ralph S. Solecki, Rose L. Solecki, and Anagnostis P. Agelarakis (2004). The Proto-Neolithic Cemetery in Shanidar Cave. Texas A&M University Press. pp. 3–5. . Od približno 10.000 pr. n. št. je bil Irak skupaj z velikim delom Rodovitnega polmeseca središče neolitske kulture, znane kot predlončarski neolitik A (PPNA), kjer sta se prvič pojavila poljedelstvo in živinoreja. V Iraku so to obdobje izkopavali na lokacijah, kot sta M'lefaat in Nemrik 9. Naslednje neolitsko obdobje, PPNB, predstavljajo pravokotne hiše.
V času predlončarskega neolitika so ljudje uporabljali posode iz kamna, mavca in žganega apna (Vaisselle blanche). Najdbe orodij iz obsidiana iz Anatolije so dokaz zgodnjih trgovinskih odnosov. Nadaljnji pomembni kraji človeškega napredka sta bili Džarmo (okoli 7100 pr. n. št.),] številna mesta, ki so pripadala Halafski kulturi, in Tell Ubaid, tipično mesto iz Ubaidskega obdobja (med 6500 pr. n. št. in 3800 pr. n. št.).Carter, Robert A. and Philip, Graham Beyond the Ubaid: Transformation and Integration in the Late Prehistoric Societies of the Middle East (Studies in Ancient Oriental Civilization, Number 63) The Oriental Institute of the University of Chicago (2010) p.2, at http://oi.uchicago.edu/research/pubs/catalog/saoc/saoc63.html ; "Radiometric data suggest that the whole Southern Mesopotamian Ubaid period, including Ubaid 0 and 5, is of immense duration, spanning nearly three millennia from about 6500 to 3800 B.C". Obdobji kažeta vedno večji napredek v poljedelstvu, orodjarstvu in arhitekturi.
»Zibelka civilizacije« je skupni izraz za območje, ki obsega sodobni Irak, saj je bilo dom najzgodnejše znane civilizacije, sumerske civilizacije, ki je nastala v rodovitni dolini reke Tigris-Evfrat v južnem Iraku v bakreni dobi (Ubaidsko obdobje). Tam se je v poznem 4. tisočletju pr. n. št. pojavila prva znana pisava na svetu. Sumerci so bili tudi prvi, ki so uporabili kolo in ustvarili mestne države; njihovi spisi beležijo prve znane dokaze o matematiki, astronomiji, astrologiji, pisanem pravu, medicini in organizirani veri. Sumerski jezik je jezikovni izoliran. Glavne mestne države zgodnjega sumerskega obdobja so bile Eridu, Bad-tibira, Larsa, Sipar, Šurupak, Uruk, Kiš, Ur, Nipur, Lagaš, Girsu, Uma, Hamazi, Adab, Mari, Isin, Kuta, Der in Akšak. Mesta na severu, kot so Ašur, Arbela (sodobni Arbil) in Arrapha (sodobni Kirkuk), so prav tako obstajala v Asiriji od 25. stoletja pr. n. št. vendar so bila na tej stopnji upravna središča pod sumersko oblastjo.
V bronasti dobi, v 26. stoletju pr. n. št., je Eanatum iz Lagaša ustvaril kratkotrajni imperij. Kasneje je Lugalzagezi, duhovnik-kralj Ume, strmoglavil primat dinastije Lagaš na tem območju, nato osvojil Uruk in ga naredil za svojo prestolnico ter zahteval imperij, ki se razteza od Perzijskega zaliva do Sredozemlja.Roux, Georges (1993), Ancient Iraq (Penguin) V tem obdobju je nastal Ep o Gilgamešu, ki vključuje zgodbo o veliki poplavi. Izvor in lokacija Akada ostajata nejasna. Njegovo ljudstvo je govorilo akadščino, vzhodnosemitski jezik. Med 29. in 24. stoletjem pr. n. št. so številna kraljestva in mestne države v Iraku imele akadsko govoreče dinastije, vključno z Asirijo, Ekallatumom, Isinom in Larso.
Vendar pa so Sumerci ostali na splošno prevladujoči do vzpona Akadskega cesarstva (2335–2124 pr. n. št.), s sedežem v mestu Akad v osrednjem Iraku. Sargon Akadski je ustanovil kraljestvo, osvojil vse mestne državice južnega in osrednjega Iraka ter podjarmil asirske kralje in tako združil Sumerce in Akadce v eno državo. Akadsko kraljestvo je bilo prvo starodavno cesarstvo Mezopotamije po dolgoživi civilizaciji Sumerije.
Nato se je lotil širitve svojega imperija, osvojil Gutium, Elam v sodobnem Iranu, in dosegel zmage, ki niso privedle do popolne osvojitve Amoritov in Eblajtov v Levantu. Akadsko kraljestvo je verjetno padlo v 22. stoletju pr. n. št., v 180 letih po ustanovitvi, s čimer je nastopila »temna doba« brez vidne kraljeve oblasti do tretje dinastije Ur. Politična struktura regije se je morda vrnila k statusu quo ante lokalnega upravljanja mestnih držav.Zettler (2003), pp. 24–25. "Moreover, the Dynasty of Akkade's fall did not lead to social collapse, but the re-emergence of the normative political organization. The southern cities reasserted their independence, and if we know little about the period between the death of Sharkalisharri and the accession of Urnamma, it may be due more to accidents of discovery than because of widespread 'collapse.' The extensive French excavations at Tello produced relevant remains dating right through the period." Po propadu Akadskega kraljestva v poznem 22. stoletju pr. n. št. so Gutijci za nekaj desetletij zasedli jug, medtem ko je Asirija ponovno potrdila svojo neodvisnost na severu. Večina južne Mezopotamije je bila ponovno združena pod enim vladarjem v obdobju Ura III., predvsem med vladavino plodovitega kralja Šulgija. Njegovi dosežki vključujejo dokončanje gradnje Velikega zigurata v Uru, ki ga je začel njegov oče Ur-Nammu. Leta 1792 pr. n. št. je na oblast prišel amoritski vladar po imenu Hamurabi in takoj začel zgraditi Babilon v veliko mesto ter se razglasil za njegovega kralja. Hamurabi je osvojil južni in osrednji Irak, pa tudi Elam na vzhodu in Mari na zahodu, nato pa se je vključil v dolgotrajno vojno z asirskim kraljem Išme-Daganom za prevlado v regiji in ustvaril kratkotrajno Babilonsko kraljestvo. Sčasoma je prevladal nad naslednikom Išme-Dagana in podvrgel Asirijo in njene anatolske kolonije. Do sredine 18 stoletja pr. n. št. so Sumerci izgubili svojo kulturno identiteto in prenehali obstajati kot ločeno ljudstvo.
Iz Hamurabijevega obdobja je južni Irak postal znan kot Babilonija, medtem ko se je sever že več sto let pred tem združil v Asirijo. Vendar je bilo njegovo kraljestvo kratkotrajno in je po njegovi smrti hitro propadlo, tako da sta Asirija in južni Irak v obliki Sealandske dinastije padla nazaj v domače Akadske roke.
Po tem je oblast nad Babilonijo prevzelo drugo tuje ljudstvo, Kasiti, ki so govorili jezikovno izolacijo. Irak je bil od te točke razdeljen na tri države: Asirija na severu, Kasitska Babilonija v južni osrednji regiji in dinastija Sealand na skrajnem jugu. Sealandsko dinastijo je dokončno osvojila kasitska Babilonija okoli leta 1380 pr. n. št. Izvor Kasitov je negotov.J. A. Brinkman, "Kassiten (Kassû)," RLA, vol. 5 (1976–80
Srednjeasirsko cesarstvo (1365–1020 pr. n. št.) je videlo, da je Asirija postala najmočnejša država v znanem svetu. Začetek s pohodi Ašur-ubalita I. je Asirija uničila rivalsko Huritsko-Mitanijsko kraljestvo, si priključila ogromne dele Hetitskega imperija, priključila severno Babilonijo Kasitom, izrinila Egiptovsko cesarstvo iz regije in premagala Elamce, Frigijce, Kanaance, Feničane, Kilicijce, Gutijce, Dilmunite in Aramejce. Na svojem vrhuncu se je Srednjeasirsko cesarstvo raztezalo od Kavkaza do Dilmuna (sodobni Bahrajn) in od sredozemskih obal Fenicije do gorovja Zagros v Iranu. Leta 1235 pr. n. št. je Tukulti-Ninurta I. Asirski prevzel babilonski prestol.