Nèzvóčnik je soglasnik manjše zvonkosti in manjše odprtostne stopnje.Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 208.Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. V slovenščini jih je 15; delimo jih na 6 zvenečih in 9 nezvenečih nezvočnikov.
Zveneči so /b/, /d/, /z/, /ž/, /dž/, /g/, nezveneči pa /p/, /t/, /s/, /š/, /č/, /k/, /f/, /h/, /c/. Nezveneče nezvočnike si lahko zapomnimo s pomočjo povedi: »Ta suhi škafec pušča«, tako da izpustimo samoglasnike, zveneče nezvočnike pa s povedjo »Gad zbeži« (tudi tukaj izpustimo samoglasnike).
Delitev Glede na način izgovarjave jih lahko povezujemo v pare: /b/ – /p/ (ustnični), /d/ – /t/, /z/ – /s/ (zobni), /ž/ – /š/, /dž/ – /č/ (dlesnični), /g/ – /k/ (mehkonebni); v splošnem velja, da so /f/, /h/ in /c/ brez parnega glasnika.
Nezvočniki Zveneči Nezveneči Par b p ustnični d t zobni z s zobni ž š dlesnični dž č dlesnični g k mehkonebni(/) f zobno-ustnični/ h mehkonebni(dz) c dlesnični
Glede na zaporo oziroma priporo govorne cevi jih delimo na:Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004. pripornike − soglasniški glas, tvorjen s priporo govorne cevi (f, s, š, h, z, ž) zapornike – govorno cev pregradimo, jo tako držimo skoraj ves čas trajanja glasu, na koncu pa zaporo sunkovito odpravimo (p, t, k, b, d, g) zlitnike – glas sestoji iz zapornega dela v prvi polovici in istovrstnega pripornega dela v drugi polovici (c, č, dž)
Glej tudi zvočniki soglasniki fonologija fonetika glasoslovje
Viri
Več avtorjev, Na pragu besedila'', Rokus, 2003,
Kategorija:Glasoslovje *