Svet Evropske unije (imenovan tudi Svet ministrov ali kar Svet) je zakonodajna institucija Evropske unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU.
V Svetu se sestajajo vladni ministri oziroma ministrice iz vsake države EU, da razpravljajo o zakonodajnih predlogih, jih spreminjajo in sprejemajo, ter usklajujejo politike. Ministri imajo pooblastilo, da v imenu svoje vlade prevzamejo obveznosti glede ukrepov, dogovorjenih na sestankih. Seje Sveta potekajo v Bruslju, razen treh mesecev (aprila, junija in oktobra), ko so v Luxembourgu.
Svet EU je skupaj z Evropskim parlamentom glavni organ odločanja Evropske unije.
Sestava Sveta
Svet EU nima stalnih članov, pač pa se glede na področje politike, ki je na dnevnem redu seje, sestaja 10 različnih sestavah. Sej Sveta se udeležujejo predstavniki vseh držav članic na ministrski ravni. Udeleženci so tako lahko ministri ali državni sekretarji.
Vsem sestavam Sveta (z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve) predseduje minister države članice, ki tedaj predseduje Svetu. Izjema je Svet za zunanje zadeve, ki mu običajno predseduje Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko.
Odbor stalnih predstavnikov (COREPER)
Pomembno telo Sveta je COREPER (francosko Comité des représentants permanents) – odbor stalnih predstavnikov držav članic EU. Sestavljajo ga veleposlaniki držav članic pri Evropski uniji, ki pripravljajo seje posameznih svetov. Naloga tega odbora je podpora Svetu EU pri obravnavanju pravnih predlogov in osnutkov, ki jih predloži evropska komisija. Kar 90 odstotkov vseh odločitev Sveta EU je sprejetih na zasedanjih COREPER.
Njegova naloga je priprava dnevnega reda za zasedanje ministrov Sveta.
COREPER I je sestavljen iz namestnikov stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja predvsem s socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU: Izobraževanje, mladina, kultura in šport (EYCS) Kmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH) Konkurenčnost (COMPET) Okolje (ENV) Promet, telekomunikacije in energija (TTE) Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) COREPER II je sestavljen iz stalnih predstavnikov držav članic in se ukvarja s predvsem s političnimi, ekonomskimi in zunanjimi zadevami. Pokriva delovanje naslednjih sestav Sveta EU: Ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) Pravosodje in notranje zadeve (JHA) Splošne zadeve (GAC) Zunanje zadeve (FAC)
Slovensko članstvo v Svetu Oblika svetaCOREPERSlovenski ministerIzobraževanje, mladina, kultura in šport (EYCS)COREPER Iminister za izobraževanje, znanost in šport minister za kulturoKmetijstvo in ribištvo (AGRIFISH)COREPER Iminister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoKonkurenčnost (COMPET)COREPER Iminister za izobraževanje, znanost in šport minister za gospodarski razvoj in tehnologijoOkolje (ENV)COREPER Iminister za okolje in prostorPromet, telekomunikacije in energetiko (TTE)COREPER Iminister za infrastrukturo minister za javno upravoZaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO)COREPER Iminister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti minister za zdravje
minister za gospodarski razvoj in tehnologijoEkonomske in finančne zadeve (ECOFIN)COREPER IIminister za finance minister za gospodarski razvoj in tehnologijoPravosodje in notranje zadeve (JHA)COREPER IIminister za pravosodje minister za notranje zadeveSplošne zadeve (GAC)COREPER IIminister za zunanje zadeveZunanje zadeve (FAC)COREPER IIminister za zunanje zadeve minister za obrambo
minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
minister brez resorja pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Naloge Sveta Kot primarni zakonodajni organ Svet
obravnava predpise EU in jih sprejema skupaj z Evropskim parlamentom na podlagi zakonodajnih predlogov Evropske komisije. Usklajuje politike držav članic Pripravlja zunanjo in varnostno politiko EU v skladu s smernicami Evropskega sveta. Sklepa sporazume med EU in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Sprejme letni proračun EU skupaj z Evropskim parlamentom.
Svet EU sprejema različne pravne akte: uredbe (pravni akt zavezujoč za vse države članice, tako po cilju kot načinu prenosa v nacionalni pravni red) direktive (pravni akt zavezujoč za vse države članice po cilju, ki ga določa - kako cilj članice dosežejo je stvar ukrepov vlade države članice) sklepi (zavezujoči za tiste, ki jih naslavljajo) priporočila (niso pravno zavezujoča) mnenja (niso pravno zavezujoča, izdajajo jih tudi druge institucije EU npr. v zakonodajnem postopku) sličica|293x293_pik|Sejna dvorana Evropskega sveta, kjer sestankuje tudi Svet EU.
Odločanje
Svet odloča praviloma s kvalificirano večino. Za sprejem odločitve je treba zbrati dobrih 70 odstotkov glasov (62 od skupno 87), ki so državam članicam EU dodeljeni glede na velikost države in število njenih prebivalcev (Nemčija ima npr. deset glasov, Luksemburg pa dva). Nekatere odločitve Svet še vedno sprejema s soglasjem, nekatere pa tudi z navadno večino.
Kvalificirana večina je dosežena, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja: da za predlog glasuje 55% držav članic in da predlog podprejo države članice, ki predstavljajo najmanj 65% prebivalstva EU. Ta postopek se imenuje tudi „pravilo dvojne večine. Glasovanje s kvalificirano večino je najpogosteje uporabljan način glasovanja v Svetu.
Odločitev se lahko blokira, samo če proti glasujejo vsaj 4 države, ki predstavljajo najmanj 35 % celotnega prebivalstva EU.
Izjema: za občutljive teme, denimo zunanjo politiko in obdavčitev, je potrebna soglasna odločitev (vse države morajo glasovati za predlog). Navadna večina se uporablja pri odločanju o postopkovnih (sprejetje Poslovnika Sveta) in administrativnih zadevah.
Predsedovanje
Vsaka članica Unije predseduje Svetu EU šest mesecev. Rotacija je določena vnaprej, predsedujoča članica pa usmerja delo Sveta EU in išče kompromisno rešitev, kadar so mnenja deljena. Predsedstvo deluje v skladu s svojim programom, v katerem predsedujoča država poleg uresničitve skupnih ciljev predlaga tudi svoje prednostne naloge. Najmanj na pol leta se vsak Svet sestane tudi na neformalnem zasedanju. Države članice predsedujejo vsem sestavam sveta z izjemo Sveta EU za zunanje zadeve, ki mu predseduje Visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko.
Seznam rotacij predsedovanja svetu EU (od ustanovitve do decembra 2009 so šefi vlad predsedovali tudi Evropskemu svetu (takrat še v obliki neformalnih srečanj voditeljev), s 1. decembrom 2009, ko pa je Evropski svet postal tudi uradna institucija EU, je bila uvedena funkcija stalnega predsednika Evropskega sveta) ObdobjeTrojicaPredsedstvoŠef vladeSpletna stran1958jan-–jun. Achille Van AckerGaston Eyskens (od 26. junija) jul.–dec.Konrad Adenauer1959jan-–jun.Charles de Gaullejul.–dec.Antonio Segni1960jan-–jun.Pierre Wernerjul.–dec.Jan de Quay1961jan-–jun.Gaston Eyskens Théo Lefèvre (od 25. aprila)jul.–dec.Konrad Adenauer 1962jan-–jun.Charles de Gaulle jul.–dec.Amintore Fanfani1963jan-–jun.Pierre Werner jul.–dec.Jan de Quay Victor Marijnen (od 24. julija)1964jan-–jun.Théo Lefèvre jul.–dec.Ludwig Erhard1965jan-–jun.Charles de Gaulle jul.–dec.Aldo Moro1966jan-–jun.Pierre Werner jul.–dec.Jo CalsJelle Zijlstra (od 22. novembra)1967jan-–jun.Paul Vanden Boeynantsjul.–dec.Kurt Georg Kiesinger1968jan-–jun.Charles de Gaulle jul.–dec.Giovanni LeoneMariano Rumor (od 12. decembra)1969jan-–jun.Pierre Werner jul.–dec.Piet de Jong1970jan-–jun.Gaston Eyskens jul.–dec.Willy Brandt1971jan-–jun.Georges Pompidoujul.–dec.Emilio Colombo1972jan-–jun.Pierre Werner jul.–dec.Barend Biesheuvel1973jan-–jun.Gaston Eyskens Edmond Leburton (od 26. januarja)jul.–dec.Anker JørgensenPoul Hartling (od 19. decembra)1974jan-–jun.Willy Brandt Walter Scheel (7.–16. maj)Helmut Schmidt (od 16. maja)jul.–dec.Valéry Giscard d'Estaing1975jan-–jun.Liam Cosgravejul.–dec.Aldo Moro 1976jan-–jun.Gaston Thornjul.–dec.Joop den Uyl1977jan-–jun.James Callaghanjul.–dec.Leo Tindemans1978jan-–jun.Anker Jørgensen jul.–dec.Helmut Schmidt 1979jan-–jun.Valéry Giscard d'Estaing jul.–dec.Jack LynchCharles Haughey (od 11. decembra)1980jan-–jun.Francesco Cossigajul.–dec.Pierre Werner 1981jan-–jun.Dries van Agtjul.–dec.Margaret Thatcher1982jan-–jun.Wilfried Martensjul.–dec.Anker Jørgensen Poul Schlüter (od 10. septembra)1983jan-–jun.Helmut Kohljul.–dec.Andreas Papandreou1984jan-–jun.François Mitterrandjul.–dec.Garret FitzGerald1985jan-–jun.Bettino Craxijul.–dec.Jacques Santer1986jan-–jun.Ruud Lubbersjul.–dec.Margaret Thatcher 1987jan-–jun.Wilfried Martens jul.–dec.Poul Schlüter 1988jan-–jun.Helmut Kohl jul.–dec.Andreas Papandreou 1989jan-–jun.Felipe Gonzálezjul.–dec.François Mitterrand 1990jan-–jun.Charles Haughey jul.–dec.Giulio Andreotti1991jan-–jun.Jacques Santer jul.–dec.Ruud Lubbers 1992jan-–jun.Aníbal Cavaco Silvajul.–dec.John Major1993jan-–jun.Poul Schlüter Poul Nyrup Rasmussen (od 25. januarja)jul.–dec.Jean-Luc Dehaene1994jan-–jun.Andreas Papandreou jul.–dec.Helmut Kohl 1995jan-–jun.François Mitterrand Jacques Chirac (od 17. maja)jul.–dec.Felipe González 1996jan-–jun.Lamberto DiniRomano Prodi (od 17. maja)jul.–dec.John Bruton1997jan-–jun.Wim Kokjul.–dec.Jean-Claude Juncker1998jan-–jun.Tony Blairpresid.fco.gov.ukjul.–dec.Viktor Klimapresidency.gv.at1999jan-–jun.Gerhard Schröderjul.–dec.Paavo Lipponenpresidency.finland.fi2000jan-–jun.António Guterresjul.–dec.Jacques Chirac 2001jan-–jun.Göran Perssoneu2001.sejul.–dec.Guy Verhofstadteu2001.be2002jan-–jun.José María Aznarue2002.esjul.–dec.Anders Fogh Rasmusseneu2002.dk2003jan-–jun.Costas Simitiseu2003.grjul.–dec.Silvio Berlusconiueitalia2003.it2004jan-–jun.Bertie Aherneu2004.iejul.–dec.Jan Peter Balkenendeeu2004.nl2005jan-–jun.Jean-Claude Juncker eu2005.lujul.–dec.Tony Blair eu2005.gov.uk2006jan-–jun.Wolfgang Schüsseleu2006.atjul.–dec.Avstriji naj bi leta 2006 sledila Nemčija, ki pa se je odpovedala predsedovanju, saj je imela za to obdobje razpisane parlamentarne volitve. Prevzela je Finska, ki je bila naslednja na vrsti. Nemške volitve so bile zaradi nezaupnice vladi izvedene že leta 2005, sprememba pa je ostala.Matti Vanhaneneu2006.fi2007jan-–jun.T1Angela Merkeleu2007.dejul.–dec.José Sócrateseu2007.pt2008jan-–jun.Janez Janšaeu2008.sijul.–dec.T2Nicolas Sarkozyue2008.fr2009jan-–jun.Mirek TopolánekJan Fischer (od 8. maja)eu2009.czjul.–dec.Fredrik Reinfeldtse2009.eu2010T3José Luis Rodríguez Zapateroeu2010.eseutrio.esjul.–dec.Yves Letermeeutrio.be2011jan-–jun.Viktor Orbáneu2011.hujul.–dec.T4Donald Tuskpl2011.eu2012jan-–jun.Helle Thorning-Schmidteu2012.dkjul.–dec.Demetris Christofias*cy2012.eu2013jan-–jun.T5Enda Kennyeu2013.iejul.–dec.Algirdas Butkevičiuseu2013.lt2014jan-–jun.Antonis Samarasgr2014.eujul.–dec.T6Matteo Renziitalia2014.eu2015jan-–jun.Laimdota Straujumaeu2015.lvjul.–dec.Xavier Betteleu2015lu.eu2016jan-–jun.T7Mark Rutteeu2016.nljul.–dec.Robert Ficoeu2016.sk2017jan-–jun.Joseph Muscateu2017.mtjul.–dec.T8Predsedništvo naj bi po prvotnem načrtu prevzelo Združeno kraljestvo, a je britanska vlada po odločitvi volivcev o izstopu države iz Evropske unije opustila načrte o predsedovanju.Jüri Rataseu2017.ee2018jan-–jun.Bojko Borisoveu2018bg.bgjul.–dec.Sebastian Kurzeu2018.at2019jan-–jun.T9Viorica Dăncilăeu2019.rojul.–dec.Antti RinneSanna Marin (od 10. decembra 2019)eu2019.fi2020jan-–jun.Andrej Plenkovićeu2020.hrjul.–dec.T10Angela Merkeleu2020.de2021jan-–jun. PortugalskaAntonio Costa2021portugal.eujul.–dec. SlovenijaJanez Janšasi2021.eu2022jan-–jun.T11Jean CastexÉlisabeth Borne (od 16. maja)europe2022.frjul.–dec.Petr Fialaeu2022.cz2023jan-–jun.Ulf Kristerssonsweden2023.eujul.–dec.T12Pedro Sánchezeu2023.es2024jan-–jun.Alexander De Croobelgium24.eujul.–dec.Viktor Orbán hungary24.eu2025jan-–jun.T13Donald Tusk poland25.eujul.–dec.Mette Frederiksen2026jan-–jun.Nikos Hristodulides*jul.–dec.T14Micheál Martin2027jan-–jun.TBDTBDjul.–dec.TBDTBD2028jan-–jun.T15TBDTBDjul.–dec.TBDTBD2029jan-–jun.TBDTBDjul.–dec.T16TBDTBD2030jan-–jun.TBDTBDjul.–dec.TBDTBD [#] - število predsedovanj