Praga

Praga () je glavno mesto in z okoli 1, 4 milijona prebivalci (v metropolitanskem območju še skoraj milijon več) tudi največje mesto na Češkem. Leži ob reki Vltavi, ki je pritok reke Labe, in je zgodovinsko, kulturno ter gospodarsko središče države, pa tudi zgodovinske dežele Češke. Zemljepisno leži v osrednjem delu Evrope, na sredini češke kotline.

Ima dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro s Hradčani (Hradčany) in Malo strano na levem ter Staro mesto in Novo mesto na desnem bregu Vltave, ki je v preteklosti večkrat poplavljala. V Pragi je najstarejša univerza severno od Alp, ustanovljena 1348 in poimenovana po njenem zaščitniku Karlu IV., najstarejša češka (nad)škofija, kot sedež praškega metropolita in češkega primasa, Narodni muzej, Češka filharmonija itd. Ob zgraditvi železniškega omrežja leta 1848 se je začelo mesto hitreje razvijati. Prevoz premoga iz bazena Kladno je omogočil razvoj metalurgije in je vplival na povečanje prebivalstva. Leta 1830 je v Pragi živelo 180.000, leta 1910 pa 224.000 prebivalcev. Praga je postala močno industrijsko središče. Nastali so Libeň s pristaniščem Vysočany, Hloubětín, Karlín in Smíchov, ki so glavne industrijske četrti s tovarnami strojev, vozil, vagonov, stekla, papirja in živil. Praga je postala trgovsko središče in veliko železniško vozlišče, nato so zgradili še avtocestne povezave in veliko letališče.

Zgodovina

V tisoč letih svojega obstoja je mesto zraslo v naselje, ki se razteza od praškega gradu na severu do utrdbe Višegrad na jugu in je postalo večkulturna prestolnica sodobne evropske države Češke, države članice Evropske unije.

Zgodnje zgodovinsko obdobje

Območje, na katerem je bila ustanovljena Praga, je bilo poseljeno že v paleolitiku. Po mnenju judovskega zgodovinarja in kronista Davida Solomona Ganza (1541–1613), avtorja knjige, objavljene v hebrejščini z naslovom Tzemach Dovid,Dovid Solomon Ganz, Tzemach Dovid (3rd edition), part 2, Warsaw 1878 je mesto ustanovil starodavni kralj Boja okoli 1306 pr. n. št. Dal je ime mestu, ki je ležalo okoli kraja, kjer zdaj stoji Praga, Boiinhaem. Ime zgodovinskega ozemlja Češke Bohemija (latinsko: Boihaemum), ki je v zahodnem delu današnje Češke in sosednje Bavarske, je tudi del imena tega starodavnega kralja.

Okoli 200 pr. n. št. so Kelti (Boji) ustanovili opidum (naselje) na jugu sedanje Prage, zdaj imenovan Závist. Do konca 1. stoletja pr. n. št. je bilo prebivalstvo na Češkem sestavljeno večinoma iz germanskih plemen (Markomani, Kvadi, Langobardi in morda Svebi). V času vladavine cesarja Avgusta (27 pr. n. št.–14 n. št.) se je mesto po vladarju v tistem času, ki mu je bilo ime Maroboduus, imenovalo Maroboden. Bil je Avgustov sodobnik. Okrog območja, na katerem je sodobna Praga, Ptolemajev zemljevid (2. stoletje) omenja germansko mesto imenovano Casurgis.

V poznem 5. stoletju, obdobju velikih selitev po propadu Zahodnega rimskega cesarstva, so se germanska plemena selila proti zahodu in v 6. stoletju so slovanska plemena naseljevala srednjo Evropo. Od 9. stoletja se je naselje že imenovalo Praha (Praga). Po legendi naj bi češka kneginja in prerokinja Libuša ter njen mož Přemysl, ustanovitelj rodbine Přemyslidov, ustanovila Prago v 8. stoletju. Legenda pravi, da je Libuša prišla iz skalne pečine visoko nad Vltavo in prerokovala: "Vidim veliko mesto, katerega slava se bo dotaknila zvezd." Dala je zgraditi grad in mesto imenovala Praga.nytimes.com, Prague in Black and Gold

Do leta 800 je bila preprosta utrdba z lesenimi stavbami, ki so zasedale približno dve tretjini območja, ki je zdaj praški grad. Prve pozidave pod praškim gradom izvirajo iz leta 885.

Druga praška utrdba je bila trdnjava Přemyslidov Višegrad , ki je bila ustanovljena v 10. stoletju, približno 70 let za praškim gradom. Praški grad obvladuje stolnica, ki je bila ustanovljena leta 1344, vendar končana šele v 20. stoletju.

Regija je postala sedež vojvod in zadnjih čeških kraljev. Pod svetim rimskim cesarjem Otonom II. je območje leta 973 postalo sedež škofije. Praga je bila povzdignjena v nadškofijo leta 1344, dotlej je bila sufragan nadškofije v Mainzu.

Praga je bila pomembno trgovsko središče, v njej so se naselili trgovci iz vse Evrope, tudi veliko Judov, kot je opozoril leta 965 špansko-judovski trgovec in popotnik Ibrahim ibn Jakob. Stara nova sinagoga iz leta 1270 še vedno stoji. V Pragi je bil tudi pomemben trg sužnjev."The Cambridge Economic History of Europe: Trade and industry in the Middle Ages". Michael Moïssey Postan, Edward Miller,Cynthia Postan (1987). Cambridge University Press. p. 417. ISBN 0-521-08709-0.

Nad plitvino reke Vltave je kralj Vladislav I. (tudi češki vojvoda Vladislav II.) leta 1170 zgradil prvi most, Juditin most, ki ga je imenoval v čast svoje žene Judite Turingijske. Leta 1342 ga je uničila poplava. Nekaj prvotnih temeljnih kamnov tega mostu je ostalo.

Leta 1257, ko je vladal kralj Otokar II., je bila v Pragi, kjer je bila starejša vas, ustanovljena četrt Malá strana, kar naj bi postalo območje Hradčani (Praški grad). To je bil okraj nemških prebivalcev, ki so imeli pravico do samostojnega upravljanja v skladu z magdeburškim zakonom. Novo okrožje je bilo na obrežju nasproti Starega mesta ("Staré Město"), ki je imelo status mestnega okraja in je bilo omejeno z obzidjem in utrdbami.

Obdobje Karla IV.

Praga je cvetela v 14. stoletju v času vladavine Karla IV., svetega rimskega cesarja in kralja Češke iz nove luksemburške rodbine (1346–1378). Kot kralj Češke in Svetega rimskega cesarstva je preoblikoval Prago v cesarsko prestolnico. V tistem času je bila tretje največje mesto v Evropi (po Rimu in Konstantinoplu).

Ukazal je gradnjo Novega mesta (Nové Město), ki meji na staro mestno jedro in ga je sam tudi zasnoval. Karlov most, ki je nadomestil Juditin most, uničen v poplavi tik pred začetkom njegovega vladanja, je bil postavljen za povezavo vzhodnega brega okrožij Male strane in grajskega območja. 9. julija 1357 ob 5.31 je Karel IV. osebno položil prvi temeljni kamen za Karlov most. Znan je točen čas polaganja prvega temeljnega kamna, ker je bila palindromna številka 135797531 vklesana v mostni stolp v Starem mestu in so ga kraljevi astrologi in numerologi določili kot najboljši čas za začetek gradnje mostu.Stone, Andrew. A Hedonist's Guide to New York. Leta 1347 je ustanovil Karlovo univerzo, ki je še vedno najstarejša univerza v srednji Evropi.

Začel je gradnjo gotske stolnice svetega Vida v največjem dvorišču praškega gradu, kjer je bila romanska rotunda. Praga je bila povzdignjena v nadškofijo leta 1344, to je leto, ko se je začela gradnja stolnice.

Mesto je imelo kovnico denarja in je bilo središče trgovanja za nemške in italijanske bančnike in trgovce. Družbeni red je postajal nemiren zaradi naraščanja moči cehov obrtnikov (sami pogosto sprti zaradi notranjih bojev) ter večjega števila revnih ljudi.

Zid lakote, močno utrjeno obzidje južno od Male strane in območja gradu, je bil zgrajen v 1360-ih, obdobju lakote. Delo je bilo pomembno, saj so bili odredi Karla IV. sredstvo za zagotavljanje zaposlovanja in hrane za delavce in njihove družine.

Karel IV. je umrl leta 1378. Ko je vladal njegov sin, kralj Venčeslav IV. (1378–1419), je bilo obdobje močnih pretresov. Med veliko nočjo 1389 so člani praške duhovščine povedali, da so Judje oskrunili evharistično hostijo. Duhovščina je spodbujala drhal k ropanju, plenjenju in zažigu judovske četrti. Skoraj celotno judovsko prebivalstvo Prage (3000 ljudi) je umrlo.

Jan Hus, teolog in rektor na Karlovi univerzi je pridigal v Pragi. Leta 1402 je začel pridigati v Betlehemski kapeli. Navdušen nad Johnom Wycliffom se je v pridigah osredotočal na tisto, kar je bilo videti kot radikalne reforme koruptivne Cerkve. Ko je postal prenevaren za politično in versko ustanovo, je bil Hus povabljen na koncil v Konstanco na sojenje zaradi herezije. Leta 1415 so ga obsodili in zažgali na grmadi .

Čez štiri leta je Praga doživela svojo prvo defenestracijo, ko so se ljudje uprli pod poveljstvom praškega duhovnika Jana Želivskega. Husova smrt je skupaj s češkim protonacionalizmom in protoprotestantizmom spodbudila husitske vojne. Kmečki uporniki, ki jih je vodil Jan Žižka, so skupaj s husitskimi vojaki iz Prage premagali cesarja Sigismunda v bitki za Vitkov hrib leta 1420.

Med husitskimi vojnami, ko so mesto Prago napadli križarji in plačane sile, se je mestna milica pogumno borila pod praškim praporom. Prapor z lastovičjim repom je bil velik približno 4 x 6 metrov, rdeče polje je bilo posuto z drobnimi belimi lilijami (fleur-de-lis) s srebrnim grbom starega mesta v sredini. Besede »PÁN BUH POMOC NASSE« (Gospod je naša pomoč) so se pojavile nad grbom, husitskim kelihom v sredini nad njim. Blizu lastovičjega repa je bilo v obliki polmeseca zlato sonce z žarki.

Enega od teh praporov so zajeli švedski vojaki v bitki za Prago (1648), ko so zasedli zahodni breg reke Vltave in bili odbiti od vzhodnega brega. Razstavili so ga v kraljevem vojaškem muzeju v Stockholmu. Ta prapor obstaja še vedno, a je v zelo slabem stanju. Odnesli so tudi Codex Gigas in Codex Argenteus. Prapor z mestnim simbolom Starega mesta je bil verjetno naslikan že 1419. Mestna milica ga je uporabljala že pred 1477 in med husitskimi vojnami ter je najstarejši ohranjen občinski prapor Češke.

V naslednjih dveh stoletjih je Praga okrepila svojo vlogo trgovskega mesta. V tem času so zgradili mnoge pomembne gotske stavbe in dodali Vladislavovo dvorano na praškem gradu.

Obdobje Habsburžanov

Leta 1526 so češke dežele izvolile Ferdinanda I. iz habsburške dinastije. Goreč katolicizem njenih članov je bil vzrok za spopade na Češkem, nato pa v Pragi, kjer so bile protestantske ideje vedno bolj priljubljene. Teh težav cesar Rudolf II., izvoljeni kralj Češke leta 1576, ki se je odločil imeti v Pragi svoj dom, ni obvladal. Živel je v praškem gradu, kjer so njegov dvor obiskovali ne le astrologi in čarovniki, ampak tudi znanstveniki, glasbeniki in umetniki. Rudolf je bil velik ljubitelj umetnosti in Praga je postala prestolnica evropske kulture. To je bilo za mesto uspešno obdobje: slavni ljudje, ki so tu živeli v tistem času, sta astronoma Tycho Brahe in Johannes Kepler, slikar Giuseppe Arcimboldo, alkimista Edward Kelley in John Dee, pesnica Elizabeth Jane Weston in drugi.

Leta 1618 je druga praška defenestracija izzvala tridesetletno vojno, ki je bilo še posebej kruto obdobje za Prago in Češko. Ferdinand II. Habsburški je bil odstavljen in njegovo mesto je kot kralj Češke zasedel Friderik V., volilni knez Palatinata. Češka vojska je bila pod njim premagana v bitki na Beli gori (1620), nedaleč od mesta. Leta 1621 je bilo usmrčenih 27 čeških voditeljev (vključenih v vstajo) na Starem mestnem trgu in izgnani mnogi drugi. Mesto je med vojno trpelo pod Sasi (1631) in v bitki za Prago (1648). Praga je začela vztrajno nazadovati, prebivalstvo se je zmanjšalo s 60.000 pred vojno na 20.000. V drugi polovici 17. stoletja je prebivalstvo Prage začelo znova naraščati. Judje so bili v Pragi od konca 10. stoletja, do leta 1708 so predstavljali približno četrtino prebivalcev Prage.

Leta 1689 je velik požar uničil del Prage, kar je spodbudilo prenovo in obnovo mesta. V letih 1713–14 je izbruhnila kuga, ki je zahtevala 12.000 do 13.000 ljudi.M. Signoli, D. Chevé, A. Pascal (2007)."Plague epidemics in Czech countries". p.51.

Po bitki za Prago leta 1757 so Prusi z bombardiranjem uničili več kot četrtino mesta in močno poškodovali stolnico svetega Vida. Mesec po bitki pri Kolínu je Friderik II. izgubil bitko in se je moral umakniti iz Češke.

Gospodarska rast se je nadaljevala v 18. stoletju, leta 1771 je imelo mesto že 80.000 prebivalcev. Mnogi so bili bogati trgovci in plemiči, ki so obogatili mesto s številnimi palačami, cerkvami in vrtovi, polnimi umetnosti in glasbe, ki jo je ustvarjal baročni slog, znan po vsem svetu.