250px|right|thumb| Peru 250px|right|thumb| Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino. Na jugu meji na Čile, jugovzhodu na Bolivijo, vzhodno mejo zavzema Brazilija, severovzhodno Kolumbija, severno mejo pa predstavlja Ekvador. To je republika v zahodnem delu Južne Amerike, z obalo ob Tihem oceanu. Uradno ime je Republika Peru, državna ureditev je predsedniška republika. Uradni jeziki so španščina ter kečua in ajmarščina. Glavno mesto je Lima ima 8.769.000 prebivalcev.
Etimologija Beseda Peru izvira iz Birú, imena lokalnega vladarja, ki je živel v bližini zaliva San Miguel v Panami, v začetku 16. stoletja.Raúl Porras Barrenechea, El nombre del Perú, p. 83. Ko so leta 1522 prišli španski raziskovalci, so bili to najjužnejši deli "novega sveta", ki so poznali Evropejci.Raúl Porras Barrenechea, El nombre del Perú, p. 84. Francisco Pizarro, ki je raziskoval to območje ga je imenoval Birú ali Peru.
Španska krona je to območje imenovala leta 1529 kot Capitulación de Toledo, in je obsegalo inkovsko cesarstvo v provinci Peru.Raúl Porras Barrenechea, El nombre del Perú, p. 87. V skladu s španskimi pravili so državo kasneje poimenovali Viceroyalty of Peru.
Geografske značilnosti thumb|250px|Med Cuscom in Ollantaytambom teče reka Urubamba po Sveti dolini Inkov Peru je razdeljen na tri geografske pokrajine. Obalna nižina (imenovana Costa) - 12 % ozemlja - z gričevjem na zahodu je zelo ozka in se naglo dviga v gorski pas Andov (imenovana Sierra), ki jih sestavljajo Zahodna, Srednja in Vzhodna Kordiljera z vmesnimi visokimi planotami, ki obsega 28 % ozemlja. Na vzhodu se Andi strmo spuščajo v Amazonsko nižino (imenovano Selva), ki obsega 60 % ozemlja. S širokimi in plodnimi dolinami se Peru nahaja na vulkansko in potresno zelo aktivnem območju.
Zaradi geografskih značilnosti terena so pogoste naravne nesreče kot: potresi, poplave, zemeljski plazovi. Vulkanska aktivnost ni zelo izrazita. Vulkan Ubinas (viš. 5.672 m), ki je nazadnje izbruhnil leta 2009, je najbolj aktiven vulkan, drugi zgodovinsko aktivni vulkani pa so El Misti, Huaynaputina, Sabancaya in Yucamane. Zaradi tektonskega dviganja gorovja so pogosti potresi.
Costa Pokrajina Costa je široka od 50 do 140 km in je pod vplivom Humboldtovega morskega toka, zato je to v veliki meri obalna puščava, le ob rekah, ki prihajajo iz Andov so oaze oziroma obsežni prodni vršaji, kjer je omogočeno kmetijstvo. Padavine so zelo redke ali jih ni.
V južnem Peruju, na meji s Čilom se začenja najbolj suha puščava na svetu, Atacama.
Severno od prestolnice Lime je kakovost tal boljša, nekaj je tudi padavin, tako da je kmetijstvo bolj razširjeno. Temperature se gibljejo od 12 °C pozimi in 35 °C v poletnih mesecih.
Velika mesta na obali, skupaj z Limo so: Tumbes, Sullana, Piura, Chiclayo, Trujillo, Chimbote, Huaral, Pisco, Ica, Nazca. thumb|250px|Tipična pokrajina na Altiplanu na poti proti Punu
Sierra Pokrajina obsega več kot tretjino Peruja in jo oblikujejo gorske verige v Andih, ki so prekinjene z vzdolžnimi dolinami, ki so praviloma globoke (kanjoni) ali pa s prečnimi dolinami, ki so jih oblikovale velike reke na zahodni in vzhodni strani Kordiliere.
Ločimo Črne Kordiljere (Cordillera Negra do 5.000 m), ki ji sledijo Callejon de Huaylas (na 3.000 m). Naslednje gorovje so Bele Kordiljere (Cordillera Blanca) z najvišjo goro Peruja, Huascaran (6768 m). Dalje proti vzhodu se razteza Callejon de Conchucos z izvirom reke Amazonke.
Zahodne Kordiljere (Cordillera Occidental) so iz terciarnih in kvartarnih vulkanskih kamnin. Vzhodne Kordiljere (Cordillera Oriental) pa so iz paleozoiskih peščenjakov z vrhovi, ki segajo preko 5000 m visoko (Ausangate 6384 m, Palomani 5999 m in Quenamari 5852 m).
Najvišje gore so Nevado Huascaran (6768 m), Yerupaja (6634 m), Coropuna (6425 m), Ampato (6310 m), Chachani (6075 m), Alpamayo (5947 m), El Misti (5822 m).
Severni del Andov je do snežne meje zelo bogat z vegetacijo, pobočja so zelo strma, s širokimi dolinami in visokimi gorami z večnim snegom in ledom (ledeniki). Visoke planote prehajajo v kotline, kjer so povirja rek Ucayali, Huallaga in Marañón, pritoki Amazonke).
V južnem in srednjem delu Peruja je pokrajina bolj hribovita z višinami med 3000–4000 m, z nekaj posameznimi zasneženimi gorskimi grebeni višjimi kot 5000 m.
Na jugu države (v regijah Arequipa, Puno, Moquegua in Tacna) se nahajajo na nm. v. 3000 – 4500 m visoke planote s skupnim imenom Altiplano, ki segajo tudi okoli jezera Titikaka.
Povprečna letna temperatura na 3300 m nadmorske višine je 11 °C. Obilne padavine so od oktobra do aprila. Velika mesta v tej regiji so: Cajamarca, Huaraz, Cerro de Pasco, Huancayo, Ayacucho, Cusco, Puno, Arequipa.
V bližini Cusca se nahajajo ruševine inkovskega Machu Picchuja.
Selva Vzhodno od Andov se začne regija deževnega gozda. V osrednjem delu je več kot 500 km dolga in 20 do 50 km široka dolina reke Ucayali. Tukaj se nahaja povirje reke Amazonke. Perujski deževni gozd je skoraj neprehoden, tako so edine komunikacijske poti številne reke, ki tečejo skozi prostrane gozdne površine. Povprečna letna temperatura znaša okoli 26 °C, letna količina padavin pa do 3.800 mm.
Pomembni turistični mesti v tej regiji sta Iquitos in Puerto Maldonado. Iquitos iz Lime ni dostopen po cesti ampak le z letalom ali ladjo. Puerto Maldonado je z ladjo ali letalom mogoče doseči v 1 ½ ure iz Lime, iz Cusca v pol ure, po cesti pa 24-60 h. Druga večja mesta v tej regiji so še: Tarapoto, Tingo Maria in Pucallpa. Pomembno je največje zavarovano območje v Peruju Pacaya-Samiria. thumb|250px|Puščava Atacama - vidna salinacija - na poti proti Tihemu oceanu
Atacama Puščava Atacama leži med Tihim oceanom in Andi in meri v širino od nekaj deset do 160 kilometrov. Večina jo leži v Čilu. Hladen Humboldtov tok, ki prihaja ob obali iz Antarktike ne dopušča izhlapevanja, visoki Andi pa ne dopuščajo deževnim oblakom, da bi prešli proti morju. Skupaj ustvarjata klimo skoraj brez padavin. Poprečno pade največ nekaj milimetrov padavin, v nekaterih delih pa jih ni bilo že več kot 40 let. Kljub temu pa je bilo območje poseljeno že v prazgodovini o čemer pričajo arheološki ostanki.
Podnebje Podnebje se razlikuje glede na geografske regije. Tako je na vzhodu ekvatorialno z enakomernimi temperaturami in obilnimi padavinami, v višavju je milejše a so nihanja temperature večja, na jugu na Altiplanu pa je podnebje suho z malo padavinami. V obalnem pasu je podnebje zaradi znanega Humboldtovega toka puščavsko. Pogosto je megla (garúa). Temperature v Limi se gibljejo med 16,2 °C avgusta, 22,7 °C februarja, v Cuscu (3249 m nm.v) pa 10,8 °C v juliju in 13,9 °C v novembru, v Iquitosu je 25,3 °C julija in 26,6 °C decembra.
Vsakih nekaj let obalno območje prizadene vremenski pojav El Niño, ki s seboj prinaša poplave, sušo in druge vremenske motnje.
Vode Glavnina rečne mreže pripada porečju Amazonke in njenim izvornim rekam Apurímac, Urubamba in Ucayali z Apurímacom, Río Marañón ter pritoki Napo, Putumayo in Huallaga. Reke v primorju so zelo kratke in poleti pogosto presahnejo. Znana je reka Colca, ki tvori enega največjih kanjonov na svetu. Na jugozahodu države se nahaja največje visokogorsko plovno jezero na svetu Titikaka (3810 m nm.v., površina 8300 km², globina do 280 m), ki zbira vodo rek v endoreičnem območju andskih planot.
Rastlinstvo Ob obali je puščava z nekaj rastja v oazah in rečnih dolinah. Na visokih planotah prevladuje stepa (puna) s šopasto travo in nizkim grmičevjem. Proti severu se nahaja visokogorska stepa (páramo). Snežna meja je na okoli 6000 m. V regiji Selva je deževni tropski gozd.
Na višavju so razširjeni nasadi hitro rastočega evkaliptusa, ki ga domačini rabijo za kurjavo in kot gradbeni les.
Statistika Površina države meri skupaj 1.285.216 km², kar jo uvršča na 20 mesto na svetu. Kopno obsega 1.279.996 km², vode pa 5.220 km². Dolžina obale je 2.414 km.
Dolžina kopenske meje znaša skupaj 7.461 km. S posameznimi državami pa meji: z Bolivijo 1.075 km, Brazilijo 2.995 km, Čilom 171 km, Kolumbijo 1.800 km in Ekvadorjem 1.420 km.
Najvišji vrh Peruja je Nevado Huascaran s 6.768 m.
Okoljska problematika Zaradi intenzivnega kmetovanja in lesne predelave se manjšajo površine gozdov (problem nezakonite sečnje) in prekomerne paše na pobočjih v predelih Coste in Sierre povzroča erozijo tal in dezertifikacijo. Problem je tudi onesnaženje zraka v Limi, onesnaženje rek in obalnih voda iz komunalnih odpadkov in rudarstvo.
Država je sicer podpisnica cele vrste sporazumov, ki pa jih ni ratificirala in jih zato ne spoštuje. Ti so: Antarctic-Environmental Protocol, Antarctic-Marine Living Resources, Antarctic Treaty, Biodiversity, Climate Change, Climate Change-Kyoto Protocol, Desertification, Endangered Species, Hazardous Wastes, Marine Dumping, Ozone Layer Protection, Ship Pollution, Tropical Timber 83, Tropical Timber 94, Wetlands, Whaling
Izvaja pa nadzor skupaj s sosednjimi državami nad jezerom Titikaka z Bolivijo in odročno pobočje gore Nevado Mismi (5316 m), kjer je najvišji izvir reke Amazonke.
Državna ureditev Peru je predsedniška republika. Razdeljena je na 25 regij (regiones) in 1 provinco* (provincia); Amazonas, Ancash, Apurímac, Arequipa, Ayacucho, Cajamarca, Callao, Cusco, Huancavelica, Huanuco, Ica, Junin, La Libertad, Lambayeque, Lima, Lima*, Loreto, Madre de Dios, Moquegua, Pasco, Piura, Puno, San Martin, Tacna, Tumbes, Ucayali.
Ustava velja od 31. december 1993. Volilno pravico, univerzalno in obvezno, imajo vsi državljani od starosti 18 let do starosti 70 let.
Predsednik države je Martín Vizcarra (od 23. marca 2018), druga podpredsednica je Mercedes Aráoz (od 23. marca 2018) in hkrati tudi edina, predsednik je hkrati tudi predsednik vlade in poveljnik oboroženih sil.
Predsednik vlade Juan Federico Mayor JIMENEZ (od 23. julija 2012) ne izvaja izvršne oblasti, saj je ta v rokah predsednika.
Kabinet sestavlja Svet ministrov, ki jih imenuje predsednik.
Predsednik je izvoljen na splošnih volitvah za petletni mandat in je ponovno lahko izvoljen samo enkrat.
Zakonodajno oblast ima enodomni kongres Republike de la Peru ali Congreso Republica del Peru, ki ima 130 sedežev; člani so izvoljeni na splošnih volitvah za petletno obdobje. Zadnje volitve so bile 10. aprila 2011.
Vrhovno sodišče ali Corte Suprema de Justicia predstavljajo sodniki, ki jih imenuje Državni sodni svet.
Peru sodeluje ali je član več mednarodnih organizacij: APEC, BIS, CAN, CD, CELAC, EITI (compliant country), FAO, G-24, G-77, IADB, IAEA, IBRD, ICAO, ICC (NGOs), ICRM, IDA, IFAD, IFC, IFRCS, IHO, ILO, IMF, IMO, IMSO, Interpol, IOC, IOM, IPU, ISO, ITSO, ITU, ITUC (NGOs), LAES, LAIA, Mercosur (associate), MIGA, MINURSO, MINUSTAH, MONUSCO, NAM, OAS, OPANAL, OPCW, PCA, SICA (observer), UN, UNASUR, UNCTAD, UNESCO, UNIDO, Union Latina, UNISFA, UNMIL, UNMISS, UNOCI, UNWTO, UPU, WCO, WFTU (NGOs), WHO, WIPO, WMO in WTO
Nacionalni simboli Zastava ima 3 enake, navpične pasove rdeča (dvižna stran), bela, rdeča in z grbom na belem polju. Grb ima obliko ščita, na njem pa so narisani vikunja (kar predstavlja favno), drevo Kinin (kar pomeni floro) in rumen rog iz katerega izhajajo kovanci (označuje mineralno bogastvo), krvavo rdeča predstavlja boj za neodvisnost, bela pa simbolizira mir.
Vikunja predstavlja nacionalni simbol.
Zgodovina Prvi prebivalci so poselili območje Peruja že okoli leta 20.000 do 15.000 pr. n. št. To so bile nabiralniške, ribiške (Costa) in lovske (Sierra) kulture. Ob obali so lovili ribe, v gorah pa lame, alpake, vikunje in morske prašičke. Z udomačitvijo živali in pričetkom gojenja kulturnih rastlin (bombaž, fižol, koruza), se je začelo obdobje stalne poselitve.
Predinkovske civilizacije thumb|250px|Arheološko nahajališče Chauchilla - Nazca ljudstvo