Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj. Na severozahodu meji na Bolivijo, na severovzhodu na Brazilijo, ter na jugu in jugozahodu na Argentino. Čeprav je ena od le dveh neobalnih držav v Južni Ameriki (druga je Bolivija), ima država obale, plaže in pristanišča na rekah Paragvaj in Parana, ki omogočajo izhod v Atlantski ocean po vodni poti Parana-Paragvaj.
Španski konkvistadorji so prispeli leta 1524 in leta 1537 ustanovili mesto Asunción, prvo prestolnico guvernerja Río de la Plata."Paraguay: cómo Asunción se convirtió en "madre" de más de 70 ciudades de Sudamérica hace 480 años". BBC (London, UK). Link: https://www.bbc.com/mundo/noticias-america-latina-40920828 V 17. stoletju je bil Paragvaj središče jezuitskih misijonov, kjer so bili domači prebivalci Guaraní spreobrnjeni v krščanstvo, uvedli so tudi evropsko kulturo.Caraman, Philip (1976): "The lost paradise: the Jesuit Republic in South America", New York: Seabury Press. Po izgonu jezuitov s španskih ozemelj leta 1767 je Paragvaj vse bolj postajal obrobna kolonija z malo mestnih središč in naseljencev. Po neodvisnosti od Španije v začetku 19. stoletja je vladala vrsta avtoritarnih vlad, za katere so bile značilne nacionalistične, izolacionistične in protekcionistične politike. To obdobje se je končalo s katastrofalno paragvajsko vojno (1864–70), med katero je država izgubila polovico predvojnega prebivalstva in približno 25–33 % svojega ozemlja zaradi trojne zveze Argentine, Brazilije in Urugvaja. V 20. stoletju se je Paragvaj soočil z drugim večjim mednarodnim konfliktom - vojno za Chaco (1932–35) proti Boliviji - v kateri je prevladoval. Nato je država prešla v zaporedje vojaških diktatur, ki se je končalo s 35-letnim režimom Alfreda Stroessnerja, ki je trajal do njegovega strmoglavljenja leta 1989 z notranjim vojaškim udarom. S tem se je začel paragvajski demokratični čas, ki traja še danes.
Paragvaj je država v razvoju. Je ustanovna članica Mercosurja, Združenih narodov, Organizacije ameriških držav, Gibanja neuvrščenih in skupine Lima. Poleg tega je mesto Luque v metropolitanskem mestu Asuncion sedež Južnoameriške nogometne konfederacije.
Večina sedem milijonov paragvajskih prebivalcev je mesticev, kultura Guarani pa ostaja zelo vplivna; več kot 90 % prebivalstva ob španščini govori različna narečja gvaranščine. Kljub zgodovini revščine in politične represije se Paragvaj pogosto uvršča med »najsrečnejše kraje na svetu«, ki temelji na podatkih globalnih anket.
Zgodovina Evropejci so na današnje paragvajsko ozemlje prvič prišli v začetku 16. stoletja, v Asunciónu pa so se začeli naseljevati leta 1537. Mesto je sčasoma postalo središče španske kolonije. Paragvaj je nato dosegel neodvisnost od Španije; 14. maja 1811 je bila razglašena neodvisna država (14. maj je danes državni praznik neodvisnosti). Prvi predsednik de Francia je državo povsem osamil; mdr. je prepovedal priseljevanje tujcev. Leta 1840 ga je nasledil Carlos Antonio Lopez, ki je prekinil z osamitvijo in je spodbujal trgovino. Leta 1862 je oblast prevzel njegov sin Francisco Solano Lopez, ki je državo popeljal v krvav spopad. V katastrofalni vojni t. i. Trojna aliansa (1864 - 1870) med Paragvajem na eni in Argentino, Brazilijo in Urugvajem na drugi strani je Paragvaj izgubil dve tretjini moške populacije in velik del svojega ozemlja (140.000 km²). Država zavoljo tega ni gospodarsko napredovala naslednjega pol stoletja, politično je sledilo obdobje vojaških udarov.
Po vojni za Chaco (1932 - 1935) z Bolivijo je Paragvaj pridobil velik del nižinske regije Chaco. Sledilo je ponovno obdobje politične nestabilnosti med strankama koloradosov in blancosov ter državljanska vojna med skupinama koloradosov. Leta 1954 se je na vrh države zavihtel Alfredo Stroessner in uvedel 35-letna vojaško diktaturo, ki se je končala leta 1989. Res je zatrl opozicijo, a je pomiril notranje spore, privabil tuje naložbe in spodbujal gospodarski razvoj.
Tudi sam je bil odstranjen z vojaškim udarom. Leta 1989 so sledile predsedniške volitve, leta 1991 tudi parlamentarne volitve. 20. junija 1992 je bila razglašena nova ustava.
Vlada Republika Paragvaj je konstitucionalna republika z glavnim mestom Asuncion. Pravni sistem temelji na argentinskih kodah, rimskemu pravu in francoskih kodah. Volilno pravico imajo starejši od 18 let, univerzalno in obvezno do 75 let.
Veje oblasti Izvršna oblast: Predsednik države je Fernando Armindo Lugo Mendez, ki je tudi predsednik vlade, podpredsednik pa Federico Franco, tudi podpredsednik vlade. Zakonodajna oblast: Nacionalni kongres oziroma Congreso Nacional je sestavljen iz senata ali Camara de Senadores (45 sedežev) in poslanske zbornice oziroma Camara de Diputados (80 sedežev). Sodna oblast: Vrhovno sodišče pravice ali Corte Suprema de Justicia (devet sodnikov, ki jih imenuje Svet magistratov oziroma Consejo de la Magistratura).
Administrativna delitev
Razdeljena je na 17 departmajev in eno glavno okrožje (distrito capital). Razdeljen je tudi na dve regiji: Occidental Region ali Chaco (Boquerón, Alto Paraguay in Presidente Hayes) in Oriental Region (drugi departmaji in glavno okrožje).
To so departmaji s prestolnicami, prebivalstvom, območjem in številom okrožij: ISO 3166-2:PY Departma Glavno mesto Št. prebivalcev (2020 ocena) Površina (km2) Okrožja ASU Distrito Capital Asunción 524.5591171 1 Concepción Concepción261.97618.05713 2 San Pedro San Pedro463.12620.00722 3 Cordillera Caacupé323.2734.95320 4 Guairá Villarrica247.7473.99118 5 Caaguazú Coronel Oviedo609.80311.47922 6 Caazapá Caazapá205.0319.50311 7 Itapúa Encarnación622.56516.53630 8 Misiones San Juan Bautista168.1309.56810 9 Paraguarí Paraguarí278.9578.71018 10 Alto ParanáCiudad del Este854.94314.89822 11 Centralni departma Areguá2.210.1092.66519 12 Ñeembucú Pilar93.28712.155 16 13 Amambay Pedro Juan Caballero204.16912.9356 14 Canindeyú Salto del Guairá254.97814.67716 15 Presidente Hayes Villa Hayes129.95172.91710 16 Alto Paraguay Fuerte Olimpo18.33082.3944 17 Boquerón Filadelfia71.83691.6764 – Paragvaj Asunción7.303.000406.796273
Zastava Zastava je sestavljena iz treh pasov: rdečega, belega in modrega. Na sredini bele črte je emblem, ki je drugačen na vsaki strani: na eni strani nosi nacionalni znak vojske (peterokraka zvezda v zelenem vencu, nad katerim piše REPÚBLICA DEL PARAGVAJ; vse skupaj stoji znotraj dveh krogov), na drugi pa nosi pečat zaklada (rumen lev pod rdečim trakom z napisom Paz y Justicia).
Geografija
Ozemlje Paragvaja je osmo po površini v Južni Ameriki in šestdeseto po površini na Zemlji. Paraguay, The World Factbook Integrirano je izključno v ameriško ozemlje in ima skupno površino 406 752 km². Ta količina ne vključuje nobenega oceanskega pasu, saj je država brez izhoda na morje.
Paragvaj se nahaja v središču Južne Amerike, med vzporednikoma 19 ° 10 'in 27 ° 50' južne zemljepisne širine ter poldnevnikoma 54 ° 10 'in 62 ° 50' zahodne zemljepisne dolžine. Kozorogov povratnik prečka ozemlje na ravni kraja Belén (departma Concepción), kar pomeni, da se dogaja glede na zemljepisne širine, skoraj natanko nad srednjim delom Paragvaja. Ozemlje leži 611 km od Atlantskega oceana in približno 819 km od Tihega oceana. Na severu meji na Brazilijo in Bolivijo, na vzhodu na Brazilijo in Argentino, na jugu na Argentino in na zahodu na Bolivijo in Argentino. Je vodilni svetovni neto izvoznik električne energije, vodilni svetovni izvoznik organskega sladkorja, tretji svetovni proizvajalec in izvoznik Yerba Mate (Ilex paraguariensis) in ima tretjo največjo floto barž na svetu (2.600 enot z 208 vlačilci) za ZDA in Kitajsko. Atlas Paraguay, Dirección General de Estadísticas, Encuestas y Censos}}
Meje País Frontera 1689 km 1367 km 742 km Skupaj 3798 km
Meja z Argentino Meja med Argentino in Paragvajem je mednarodna kopenska meja v dolžini 1690 km, ki ločuje Argentinsko republiko od Republike Paragvaj.
Del te meje opredeljujejo trije pomembni vodni tokovi, to so reka Pilcomayo, reka Parana in reka Paragvaj. Glavno mesto Paragvaja, Asunción, ki leži na enem od bregov reke Paragvaj, je na meji z Argentino.
Meja z Brazilijo Meja med Federativno republiko Brazilijo in Republiko Paragvaj je neprekinjena mednarodna meja, ki razmejuje ozemlja obeh sosednjih držav. V svoji dolžini 1365 kilometrov prečka najrazličnejši teren, od velikih urbanih območij do negostoljubnih puščav in mokrišč. Začne se na tromeji med Fos do Iguaçu in Presidente Franco in konča pri Trifinio na meji z Bolivijo v bližini paragvajskega mesta Bahía Negra.Na meji med Brazilijo in Paragvajem je hidroelektrarna Itaipú, ki je največja hidroelektrarna na svetu, ki proizvaja energijo. »Fronteira Brasil-Paraguay«. Archivado desde el 17 de marzo de 2010. Consultado el 16 de febrero de 2011.
Do določitve meje je prišlo po vojni trojne zveze, ko je bila leta 1872 podpisana mirovna pogodba s Paragvajem, ki je vsebovala tudi meje z Brazilijo in ki je po besedah Hélia Viane spoštovala konvencije kolonialne dobe in zasedene dežele zahteval od Brazilije, in so jih zasedali in raziskovali Portugalci in Brazilci.
V zadnjih letih je meja med Brazilijo in Paragvajem poleg tihotapljenja ukradenega blaga in vozil, ki je bistvenega pomena za piratske trge, postala ena glavnih poti strelnega orožja in drog v Južni Ameriki. To se v veliki meri dogaja zaradi pomanjkanja nadzora v regiji. V mnogih mestih in podeželskih območjih, ki se nahajajo vzdolž meje, jo je mogoče varno prečkati, ne da bi morali iti skozi kakršen koli nadzor meje.
Na paragvajski strani meje je veliko brazilskih priseljencev, ti pa so v javnosti znani kot brasiguayos.
Meja z Bolivijo Meja med Bolivijo in Paragvajem je 750 km dolga meja. Razteza se od tromejnika Argentine, Bolivije in Paragvaja (blizu mesta La Esmeralda na reki Pilcomayo) v smeri severovzhod-vzhod proti vrhu Cerro Capitán Ustares, kjer zavije proti vzhodu, do mesta Fortín Galpón, v katerem sledi črti na jugu z reko Paragvaj, kjer se konča na tromeji Bolivije, Brazilije in Paragvaja.Grzegorz Ajdacki, ed. (2004). Wielki Atlas Świata (Gran Atlas Mundial). Varsovia: Wydawnictwo Demart. p. 157. ISBN 83-89472-10-4.
Označena je z 11 oznakami (mejnik I do mejnik X plus tromejnik). Oznake I do X so med seboj povezane z ravnimi črtami, mejnik X je z vodotokom povezan s tristranskim terminalom. Večina teh ima imena in so blizu vojaškega odreda na paragvajski strani.
V bližini paragvajskega mesta Infante Rivarola je mejna postaja.
Trenutna postavitev meje obstaja od leta 1938 in je bila vzpostavljena s pogodbo, sklenjeno v Buenos Airesu po koncu vojne Chaco (1932-1935) med državama.
Naravne regije thumb|240px|Saltos del Monday, v občini Presidente Franco. Reka Paragvaj deli državo na dve veliki geografski regiji z različno geologijo in topografijo. América Icarito Medtem ko ima Vzhodna regija 39 % državnega ozemlja in je sestavljena iz feralnih tal in večinoma kislih na starodavnih kristalinskih kamninah, ki predstavljajo valovito pokrajino gričev z obilnim dežjem (do 1700 mm / leto) Paraguay, FAO, Albrecht Glatzle, Dieter Stosiek, Zahodna regija ali Chaco z 61 % državnega ozemlja, geološko mladih z nevtralnimi do alkalnimi tlemi, predstavlja obsežno polsušno do subhumidno naplavinsko ravnino s sedimenti iz Andov.
V paragvajskem Chacu se nadmorske višine gibljejo med 91 m na jugovzhodu in 390 m na severozahodu.Bajo Chaco (vlažni Chaco) je poplavno območje, na katerega vplivata reki Pilcomayo in Paragvaj (letne padavine od 910 do 1300 mm); Boreal Chaco (suhi Chaco) s povprečno količino padavin od 403 do 910 mm.Njegovo ozemlje tvori morsko dno, ki se je pojavilo v kvartarni dobi, to regijo naseljujejo obsežno grmičevje in palmovi nasadi, estuariji, lagune in potoki. Povprečna letna temperatura je okoli 25 ° C.