Logos (lógos, grško λόγος; množina λόγοι) je filozofski termin, ki ga v slovenščino najpogosteje prevajamo kot razum, um. Pogosto je uporabljen tudi v pomenu beseda, govor.V latinščino so ga prevajali z dvojico ratio-oratio. Podoben primer najdemo tudi na začetku Nove zaveze: »V začetku je bila beseda (logos) ...« Odtod pogost pomen razlaga, razlog.
Beseda logos je etimološko sorodna slovenskim besedam brati in nabirati, zbirati.Zore 1997, str. 68
Dobesedno razumevanje logosa samo z navedenimi prevajalskimi rešitvamirazum, beseda, govor lahko omejuje mnogoznačnost in širši pomen logosa - tako v filozofski kot v vsakdanji rabi v Antični Grčiji. Problem pri definiranju je tudi izrazita samorefleksivnost logosa: vsako preiskovanje in opredelitev (definiranje) logosa, je že aktualizirano kot dejavnost logosa tj. razuma, mišljenja. Obstaja tveganje, da slovarski predvodi prevedejo samo omejen pomen ter spregledajo dinamiko tega pojma v razumevanju (celoten sklop človekovih intelektualnih dejavnosti, od javnega govora med več udeleženci do povsem ponotranjenega toka misli ene osebe).
Poskus opredelitve
Slovenski filozof in hermenevtik Franci Zore opozarja na večpomenskost besede logos v naslednjih pomenihPovzeto po Zore, Obzorja grštva, 1997, str. 64-65, besede v krepkem tisku je poudaril avtor. Prevajalske rešitve med slovenskimi prevajalci starogrških besedil ne odstopajo bistveno.:
račun(anje), ocenjevanje; mera, velikost;
odnos, ujemanje, razmerje;
razlaga; trditev, dokaz; logična propozicija; zakon, princip, pravilo; teza, hipoteza; razlog;
notranji pogovor duše; mišljenje, razmišljanje, refleksija, teorija; razum kot sposobnost;
nepretrgana izjava, pripoved (dejstva ali fikcija), govor; basen, legenda, pripovedka, zgodba; govor pred sodiščem ali v skupščini;
besedni izraz ali izrek, redko posamezna beseda); vsakdanji govor, poročilo, izročilo; govorica; omemba, oznaka, opis; sloves, hvala, čast; razprava, pogovor; pravica govora; dialog (filozofski); del, odlomek dialoga, razprave; veja, področje (fil. sistema); pl. literatura, književnost;
posebni izrek, reklo; božanski izrek, orakelj; pregovor, maksima; trditev (naspr. prisegi); izraz odločitve, namena; zapoved, ukaz;
zadeva, o kateri govorimo, tema, predmet, dogodek; zaplet pripovedi ali dramske pesnitve; v umetnosti tema slike;
izraz, izrek, govor, umni izrek; tudi nanašajoč se na različne načine izražanja, posebej umetniško in literarno, na sestavne dele lirske in dramske pesnitve; besedilo, dramski dialog; slovnična fraza, sestavljen termin, stavek, celotna izjava; jezik;
Beseda ali Modrost Boga, utelešena kot božji izvajalec stvarjenja sveta in vladanja svetu.
Obstaja nevarnost, da razumemo logos izrazito statično in omejeno v katerem od naštetih pomenov. Samo pojavljanje logosa v starogrških besedilih, npr. pri Heraklitu, Platonu in Aristotelu, je izrazito dinamično, saj si lahko v sosledju nekaj vrstic sledijo različne prevodne rešitve za isto besedo. Primer: Sokrata v Platonovem Gorgiji zanima, v kakšnem oziru je govorništvo veščina, ki ima avtoriteto s pomočjo govora-logosa, saj bi ga lahko nekdo z besedami-logoi nadležno vprašal po utemeljitviPrevod Gorazd Kocijančič, Platon, Gorgija, 450e, izbor dialoga je naključen. Lahko bi izbrali katerikoli Platonov dialog, da bi se prepričali v pestrost prevajalskih rešitev za eno in isto besedo.. V istem Platonovem delu je beseda logos prevedena še z naslednjimi pomeni: razmislekPlaton, Gorgija, 457a, pogovor453c, mišljenje463b, razlog 465a, misel 471d, trditev 492d, nauk 495a, omemba 510c, utemeljitev 512c, premislek 516d, stavek 520b in zgodba 523a. Pomen vsakega od prevodov ni pomensko neodvisen od drugega. Razlaga ni samo razlaga, pač pa je hkrati tudi razmišljanje, ki poteka skozi razpravo, razprava sama, obračun dokazov v razpravi in predmet pogovora. Za ostale primere lahko uporabimo podobno razlago, ki je utemeljena na pomenski soudeleženosti prevedenih pojmov.
Čeprav se je beseda logos uporabljala v govoru pred Heraklitom, je šele z njim dobil filozofsko utemeljitev. Preko stoične filozofije in judovskega helenističnega filozofa Filona Aleksandrijskega se ga v navezavi z judovsko Božjo modrostjo (hebr. hohma) posluži zgodnje krščanstvo (Janezov evangelij)ne vem če je to najbolje napisano, za ta triadični sklop (logos-hohma=>Beseda zgolj omenjen, ostalo pa je delo teologov za filzofskim prispevkom. Viri uporabe logosa so različni: od Homerjeve Iliade, grških dram, sofistike, Platona, Aristotela, stoikov, judovskih helenistov do zgodnjega krščanstva.
Filozofska raba Hrvaški filozof Branko Bošnjak je označil zgodovino grške misli kot genezo mišljenja o logosuBošnjak 1961, str. 41. Za razliko od filozofskega termina ousiav pomenu bitnost, substanca, ki ga lahko navežemo na pomensko ozko predfilozofsko rabo v pomenu premoženja oziroma lastnine, pri logosu ne zasledimo nekega ozkega, predfilozofskega prvotnega pomena. Logos se pogosto povezuje s pomenom predfilozofske oblike zgodbe oziroma mita.
Lógos in mýthos Heraklit
Problem razumevanja logosa pri Heraklitovi filozofiji je v ohranjenosti njegovih fragmentov. Toda iz ohranjenih fragmentov je mogoče razbrati, da Heraklit utemelji ontološko urejeno soskladje med mišljenjem in urejenostjo svetaali redom v svetu.
Sofistični logos Platon in Aristotel Stoa Teološka raba Filon Aleksandrijski kot vmesni člen med pozno stoo in zgodnjim krščanstvom.
V krščanstvu Nova zaveza se začne z »Na začetku je bil logos...«:
εν αρχη ην ο λογος και ο λογος ην προς τον θεον και θεος ην ο λογος
V islamu Kalam (arabsko علم الكلام): dobesedno beseda, govor, metoda diskurzivnega razvijanja misli, razumsko dialektična teologija.Corbin 2001, str. 263 Ibn Al-Arabi, Mohamed kot logos.
Sodobne interpretacije
Glede na etimološko sorodnost grškega λόγος s slovenskimi besedami brati, nabirati, zbirati, bi bil možen tudi prevod zbir.Kocijančič, CP II, str. 1110; Zore 1997, str. 68
Glej tudi razum mišljenje
Reference
Viri Bošnjak, Branko, LOGOS I DIALEKTIKA, Naprijed, Zagreb 1961 Corbin, Henry, Zgodovina islamske filozofije, Mohorjeva družba, Celje, 2001 Herakleitos Efeški, FRAGMENTI, spremna študija Franci Zore, Obzorja, Maribor 1993 Kocijančič, Gorazd, CP II., Temeljni pojmi Platonovih dialogov, str. 1107-1113, v Platon, ZBRANA DELA II., Mohorjeva družba, Celje 2004 Zore, Franci: Obzorja grštva: logos in bit v antični filozofiji, ZPS, Ljubljana, 1997.
Kategorija:Filozofija Kategorija:Dialektika Kategorija:Metafizika Kategorija:Grške besede in besedne zveze *