Sklanjatev je pregibanje samostalnikov, pridevnikov, zaimkov in števnikov po sklonu, spolu in številu.
Slovenščina pozna na podlagi spola in končnice v rodilniku ednine pri samostalnikih ženske, moške in srednje sklanjatve. Število sklanjatev je stvar dogovora in različni jezikoslovci ločujejo različne sklanjatve. Na primer, Adam Bohorič je ločeval tri osnovne sklanjatve, zadnja slovnica Jožeta Toporišiča jih ločuje enajst, zadnji slovenski pravopis pa dvanajst (kot so našteti spodaj).Ahačič, K. Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana : Rokus Klett, 2017.Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 88–96.
Moške sklanjatve prva moška sklanjatev (korak, -a) druga moška sklanjatev (sluga, -e) tretja moška sklanjatev (c, npr. v visoki c visokega c) četrta moška sklanjatev (dežurni, -ega)
Ženske sklanjatve prva ženska sklanjatev (lipa, -e) druga ženska sklanjatev (perut, -i) tretja ženska sklanjatev (mami, Karmen ...) četrta ženska sklanjatev (dežurna, -e)
Srednje sklanjatve prva srednja sklanjatev (mesto, -a) druga srednja sklanjatev (jaz, mene -i) tretja srednja sklanjatev (tri, npr. v tri deljeno s pet) četrta srednja sklanjatev (Krško, -ega)
Podaljševanje osnove pri posameznih sklanjatvah 1. Moška sklanjatev 1. Daljšanje osnove z -j: Pri samostalnikih, katerih osnova se končuje na govorjeni samoglasnik -i/-í, -u/-ú, -á, -ó, -é ali (pogosto) na -r, v sklonih z neničto končnico osnovo podaljšujejo z -j:
komite komitej-a, Kette Kettej-a, bife bifej-a, gospodar gospodarj-a, emu emuja Tudi dež dežj-a
Od besed, ki se jim osnova v imenovalniku ednine končuje na -r poznajo podaljšavo z -j-: vse večzložne osnove; izjema so ničte izpeljanke iz glagolov (izvir izvira);
besede z neobstojnim samoglasnikom v osnovi (veter vetra);
redke posamezne besede (šotor, lovor, biser, večer, govor);
nekaj prevzetih (lastnih) imen: empir, satir, barbar, Tatar, Madžar od enozložnih osnov podaljšujejo osnovo z -j- le: car, far dvojnično: včasih sta mogoči podaljšana in nepodaljšana osnova (prvo je boljše): eksterier, Kvarner, resor, semafor, Salvador, senjor, fosfor, okvir, Shakespeare pri lastnih imenih: besede, ki kot občno ime osnove ne podaljšujejo, ta -j- vendarle dobijo, če so lastna imena: sever-a Sever-ja, požar-a Požar-ja
2. Daljšanje osnove s -t: domači samostalniki na -e osnovo: ôče očét-a, Tone Tonet-a, France Francet-a. Ta -e je priponsko obrazilo.
3. Daljšanje z -n: lastna imena na -me, ki so hkrati občna: Séme Sémen-a
tako še pogovorno Francelj Franceljn-a in tudi knjižno nagelj nageljn-a
4. Daljšanje z -ov: mnogi v imenovalniku ednine enozložni samostalniki v množini in dvojini osnovo podaljšujejo z -ov-:
grad gradov-i, cvet cvetov-i, prag pragov-i, dar darov-i
samostalnikov, ki osnovo podaljšujejo z -ôv-, je čez 80, vsi, razen besede vetrovi, so tudi v imenovalniku ednine enozložne osnove
podaljška z -ov- nimajo osnove, ki se končujejo na c j č ž š
1. Ženska sklanjatev Samostalniki, ki se jim (pisna) osnova končuje na samoglasnik, se v rodilniku množine podaljšujejo z -j: alinea alinej, oboa oboj
Od rodilnika ednine dalje premenjujejo osnovo nekatera grška in latinska imena: Juno Junone, Artemis Artemide, Palas Palade
2. Ženska sklanjatev Samostalniki, katerih osnova se razen v im./tož. ed- končuje na nezvočnik in zvočnik imajo v or. vseh števil in v daj. dv. namesto končnic -jo, -ma, -mi, končnice -ijo, -ima, -imi: boleznijo, boleznima, boleznimi, misel, pesem.
1. Srednja sklanjatev Samostalniki, ki imajo v imenovalniku ednine končnico -Ø osnovo podaljšujejo s -t, -n ali -s:
dekle dekleta, vreme vremena, telo telesa. Tisti, ki podaljšujejo osnovo s -t- označujejo mlada, majhna, nebogljena bitja ali predmete: tele, niče, otroče, žrebe, dete, pišče.
Samostalniki, ki podaljšujejo osnovo z -n- imajo v imenovalniku ednine pred končnim samoglasnikom -e glas m:
vreme, sleme, breme, rame, seme, teme.
Samostalniki, ki podaljšujejo osnovo s -s- premenjujejo navadno tudi samoglasnik na koncu im. osnove:
telo telesa, črevo črevesa, drevo drevesa, slovo slovesa
Če se osnova samostalnikov končuje na nezvočnik + zvočnik ali na rj, vj, se v rodilniku množine/dvojine pred drugi zvočnik vriva polglasnik, pred -j pa -i: kraljestvo kraljestev, stegno stegen, jetra jeter, sedlo sedel,
obzidje obzidij, morje morij, gorovje gorovij.
Tudi večina besed na -lje ima v rod. mn. premeno -lij: naselje naselij.
Pri besedah dno in tla se v rod. mn. in dv. vriva a: dan tal
Sklanjanje lastnih imen 1. Če lastno ime sestoji iz ujemalnih besed, ki se same lahko sklanjajo (npr. iz samostalnika + samostalnika ali samostalnika + pridevnika pred njim, redkeje za njim) se sklanja v obeh (vseh) delih;
izjema so priimki ob ženskem imenu (le priimki s končnico -a se tudi v tem primeru lahko sklanjajo z glasovnimi končnicami):
Ivan Cankar Ivana Cankarja
Ivanu Cankarju
Josip Murn - Aleksandrov Josipa Murna - Aleksandrova
Josipu Murnu - Aleksandrovu
Ivanka Mežan Ivanke Mežan
Ivanki Mežan
Ana Jeza Ane Jeza / Ane Jeze
Ani Jeza / Ani Jezi
Pri nekaterih večbesednih lastnih imenih sklanjamo včasih samo en njihov del
Great Eastern - Great Easterna Ho Ši Minh - Ho Ši Minha U Nu - U Nuja
Da so moškega spola, se vidi iz prilastka ali povedkovega določila:
Letošnji Tor de France je uspel, Pickwick Papers so izšli...
Ne sklanjamo predimkov, nekaterih ogovorilnih pridevkov ali delov priimkov kot frau, Herr, van von, Du, O', De in de
(don pri don Kihotu), Mac ipd.
2. Če je del imena neujemalna sestavina, se ta seveda ne sklanja
Zlatarna Celje
Zlatarne Celje
Zlatarni Celje
Nova Ves nad Niso
Nove Vesi nad Niso
Novi Vesi nad Niso
3. Tuja lastna imena, pri katerim nimamo občutka za samostojnost njihovih sestavin, sklanjajo samo zadnjo sestavino (prva/prve pa kakor da je/so pridevniške besede ničte sklanjatve ali nekaki predimki)
Mao Cetung
Mao Cetunga
Mao Cetungu
Downing StreetDowning StreetaDowning StreetuČe pa se namesto celega imena rabi en sam njegov del, se ta seveda sklanja: Mao, Maa ipd.
4. Nekatera večbesedna poimenovanja sklanjamo po točki 1 ali 3, in sicer glede na to, ali imamo pri njih občutek za samostojnost njihovih sestavin ali neRio de Janeiro
Rio de Janeira
Rio de Janeiru
ALI
Rio de JaneiroRia de JaneiraRiu de Janeiru''
Sklici
Glej tudi wikt:Dodatek:Sklanjatev
Zunanje povezave http://besana.amebis.si/pregibanje/
Kategorija:Slovenska slovnica Kategorija:Slovnica *