Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.Urban world history: an economic and geographical perspective By Luc-Normand Tellier page79 Njegove ruševine so v bližini današnje vasi Balat v provinci Ajdin v Turčiji. Pred perzijskim vdorom v sredini 6. stoletja pred našim štetjem je bil Milet največje in najbogatejše grško mesto. A Short History of Greek Philosophy By John Marshall page 11Ancient Greek civilization By David Sansone page 79 Po drugih virih pa je bilo mesto precej bolj skromno do peloponeške vojne (431–404 pred našim štetjem), ko je bila mestna državica Samos na otoku Samos večje in pomembnejše mesto in pristanišče v tistem času. Milet je dosegel največje bogastvo in sijaj v helenističnem obdobju (323–30 pr. n. št.) in poznejših rimskih časih.
Dokazov o prvi naselitvi ni zaradi dviga morske gladine in odlaganja usedlin reke Majander. Prvi razpoložljivi dokazi so iz neolitika. V zgodnji in srednji bronasti dobi je bilo naselje pod minojskim vplivom. Po legendi so Krečani izpodrinili avtohtone Lelege. Mesto se je preimenovalo v Milet po mestu na Kreti.
V pozni bronasti dobi v 13. stoletju pred našim štetjem je prišlo luvijsko govoreče ljudstvo iz južne osrednje Anatolije, ki so se imenovali Karijci. V istem stoletju so prišli tudi drugi Grki. Mesto se je uprlo Hetitom. Po njihovem padcu je mesto v 12. stoletju pred našim štetjem propadlo. Okoli 1000 pred našim štetjem so se priselili Jonci. Po legendi je bil ustanovitelj Nelej s Peloponeza.
Grško temno obdobje je čas jonskega naseljevanja in utrjevanja zavezništva, imenovanega Jonska zveza. Arhaično obdobje se je začelo z nenadnim in briljantnim prebliskom umetnosti in filozofije na obali Anatolije. V 6. stoletju pred našim štetjem je bil Milet mesto grških filozofskih (in znanstvenih) vrednot, ki so se začele s Talesom, nadaljevale z Anaksimandrom in Anaksimenom (znani kot miletska šola), ki sta začela razmišljati o materialnem ustroju sveta in predlagala teorijo naturalistične (v nasprotju s tradicionalnimi, nadnaravnimi) razlage za različne naravne pojave.
Milet je rojstno mesto arhitekta Hagije Sofije (in izumitelja zunanjega opornika) Izidorja iz Mileta. Tales je bil predsokratik in so ga prištevali med sedem modrih okoli 624 pred našim štetjem.
Geografija
Ruševine se vidijo na satelitskih zemljevidih pri (), približno 3 km severno od vasi Balat in 3 km vzhodno od Batıköy v provinci Ajdin, Turčija.
V antiki je mesto imelo pristanišče na južnem vstopu v velik zaliv, ob katerem sta bili še dve od dvanajstih tradicionalnih jonskih mest: Priene in Miunt. Pristanišče Milet je bilo dodatno zaščiteno z bližnjim majhnim otokom Lada. V stoletjih se je zaliv zamuljil z naplavinami reke Majander. Priena in Miunt sta izgubila svoje pristanišče že v rimski dobi, Milet sam je postal rečno mesto v začetku krščanske dobe; vsa tri so bila zapuščena, saj je njihovo gospodarstvo propadlo zaradi pomanjkanja dostopa do morja. Ob velikem spomeniku se je po pisanju Nove zaveze apostol Pavel ustavil na poti v Jeruzalem z ladjo. Srečal je efeške starešine, nato pa se je odpravil na obalo in se poslovil, je zapisano v Apostolskih delih 20,17–38 [].
Geologija V pleistocenski dobi je bilo območje Mileta potopljeno v Egejskem morju. Pozneje se je morje počasi znižalo in doseglo raven približno 130 metrov pod sedanjo ravnjo, to je bilo okoli 18.000 pred našim štetjem. Milet je bil del kopnega.
Okoli 5500 pred našim štetjem je postopno dvigovanje morja doseglo približno 1,75 m pod sedanjo ravnjo, kar je ustvarilo več kraških otokov iz apnenca, ki so bile prve naselbine okoli Mileta. Približno 1500 pred našim štetjem se je kraški rob premaknil zaradi majhnega premika zemeljske skorje in otoki so se združili v polotok. Od takrat je morje naraslo za 1,75 m, vendar je bil polotok obdan s sedimenti iz reke Majander in zdaj je to kopno. Zamuljevanje pristanišča se je začelo okoli 1000 pred našim štetjem in okoli 300 pred našim štetjem je nastalo jezero Bafa. Crouch (2004) page 180.
Zgodovina Neolitik Najzgodnejši arheološki dokazi, ki so na voljo, kažejo, da so otoke, na katerih je Milet prvotno nastal, naseljevala neolitska ljudstva že 3500–3000 pr. n. št. Crouch (2004) page 183. Cvetni prah v osnovnih vzorcih iz jezera Bafa v regiji Latmos, kopnem pri Miletu, kažejo, da ga je rahlo oplazil vrhunec gozda, ki je prevladoval v dolini reke Majander. Redke neolitske naselbine so bile ob izvirih, ki jih je bilo veliko, nekateri so bili geotermalni, saj je bilo to kraško območje, topografija riftne doline. Otoki bili morda naseljeni zaradi svojega strateškega pomena ob ustju reke Majander, poti na kopnem pa zaščitene z brežinami. Pašništvo v dolini bi bilo mogoče, a območje gleda proti morju.
Bronasta doba Pisna zgodovina Mileta se začne z zapisi Hetitov in mikenskimi zapisi iz Pilosa in Knososa v pozni bronasti dobi. Prazgodovinska arheologija zgodnje in srednje bronaste dobe kaže, da je bilo mesto bolj pod vplivom družbe in dogodkov drugod v Egejskem morju in na celini.
Minojska doba Artefakti iz okoli 1900 pr. n. št. iz minojske civilizacije so s trgovino prispeli v Milet. Kar nekaj stoletij je ta civilizacija močno vplivala na mesto, arheološki dokazi se nagibajo k prilivu prebivalstva s Krete. Po Strabonu: Book 14 Section 1.6.
Efor pravi: Milet so ustanovili in utrdili nad morjem Krečani, tam, kjer je zdaj Milet iz starih časov, naselil ga je Sarpedon, ki je pripeljal koloniste iz kretskega Mileta in ga po njem tudi poimenoval Milet, kraj je bil prej v posesti Lelegov.
Legende, ki jih antični zgodovinarji in geografi pripovedujejo kot zgodovino, so morda najmočnejše; poznejši mitografi nimajo nič zgodovinsko oprijemljivega. The late fantasy fiction of Antoninus Liberalis, Metamorphoses XXX 1–2 after Nicander, can be safely disregarded as being in any way history. His entertaining tales have the imaginary character named Miletus fleeing Crete to avoid being forced to become the eromenos of King Minos. He founds the city only after slaying a giant named Asterius, son of Anax, after whom the region known as Miletus was called 'Anactoria', "place of Anax." Anax in Greek means "the king" and Asterius is "starry."
Mikenska doba Milet je bil mikenska trdnjava na obali Male Azije od približno 1450 do 1100 pred našim štetjem . Leta 1320 pred našim štetjem je mesto podprl protihetitski upornik Uhaziti iz bližnje Arzave. Mursili je odredil svojima generaloma Malazitiju in Guli, da napadeta Milavando (Milet) in ga požgeta; poškodovane tablice PHIIIA, najdene na kraju samem, so bile povezane s tem napadom. Pozneje je bilo mesto utrjeno v skladu s hetitskim načrtom.Christopher Mee, Anatolia and the Aegean in the Late Bronze Age, p. 139, 142
Milet je omenjen v pismu Tavagalava''': To je eno od pisem, znani sta še pismi Manapa-Tarhunta in Milavata, ki nista zanesljivo datirani. V pismu Tavagalava piše, da je imel Milavata (Milet) guvernerja Atpo, ki je bil pod pristojnostjo Ahijave (rastoča država, verjetno v PHIIIB mikenske Grčije) in da je bilo mesto Atrija pod miletsko pristojnostjo. V pismu Manapa-Tarhunta je omenjen Atpa. Diplomatski pismi pripovedujeta, da je pustolovec Pijamaradu ponižal Manapa-Tarhunta pred Atpom (poleg drugih nesreč); hetitski kralj je nato ulovil Pijamaraduja v Milavandi in v pismu Tavagalava zahteval njegovo izročitev Hetitom. V pismu Milavata je omenjen skupen pohod hetitskega kralja in luvijskega vazala (verjetno Kupanta-Kurunta iz Mire) proti Miletu in ugotavlja, da je bilo mesto (skupaj z Atrijo) pod nadzorom Hetitov.
Homer omenja, da je bil med trojansko vojno Milet zaveznik Troje in je bilo mesto Karijcev pod Nasterjem in Amfimahom. Iliad, book II
V zadnjem obdobju PHIIIB je trdnjava iz bronaste dobe Pilos štela med svoje ženske sužnje tiste iz mi-ra-ti-ja, v mikenski grščini za "ženske iz Mileta", napisano v linearni pisavi B . Palaeolexicon, Word study tool of ancient languages Ob razpadu civilizacije bronaste dobe je Milet spet pogorel, verjetno zaradi prihoda "morskih ljudstev".
Temno obdobje Mitografi pravijo, da je Nelej, sin Kodra, zadnji kralj v Atenah prišel v Milet po "vrnitvi Heraklidov" (med grškim temnim obdobjem). Jonci so ubili može iz Mileta in poročili njihove vdove. To je mitski začetek trajnega zavezništva med Atenami in Miletom, ki je igralo pomembno vlogo v nadaljnjih perzijskih vojnah.
Arhaično obdobje
Mesto Milet je postalo eno od dvanajstih jonskih mest v Mali Aziji.
V 8. stoletju pred našim štetjem je bilo mesto vključeno v lelantsko vojno.
Povezave z Megaro Milet je imel zgodnje vezi z Megaro v Grčiji. Po mnenju nekaterih znanstvenikov sta ti dve mesti zgradili "kolonizacijsko zavezništvo", sodelovali sta v 7./6. stoletju pr. n. št.Alexander Herda (2015), Megara and Miletos: Colonising with Apollo. A Structural Comparison of Religious and Political Institutions in Two Archaic Greek Polis States; see Abstract at Alexander Herda research
Mesti sta bili tesno povezani z Apolonovim preročiščem. Megara je sodelovala s tistim v Delfih. Milet je imel svoje Apolonovo preročišče Didimeus Milezios v Didimi. Prav tako so številne vzporednice v politični organizaciji obeh mest.
Po Pavzaniasu so Megarijci trdili, da njihovo mesto dolguje svoj izvor Karu, sinu Foroneja, ki je zgradil mestno trdnjavo, imenovano Karija. Paus. i. 39. § 5, i. 40. § 6 "Kar iz Megare" je morda "Kar iz Karije", znan tudi kot Kar (kralj Karije).
V poznem 7. stoletju pred našim štetjem je tiran Trazibul ohranil neodvisnost Mileta med 12-letno vojno proti lidijskemu kraljestvu. Miletos, the ornament of Ionia: history of the city to 400 BCE by Vanessa B. Gorman (University of Michigan Press) 2001 – pg 123 Trazibul je bil zaveznik slavnega korintskega tirana Periandra.
Milet je bil pomembno središče filozofije in znanosti z možmi, kot so bili Tales, Anaksimander in Anaksimen. Za to obdobje verske študije profesorja F. E. Petersa opisujejo pandeizem kot "zapuščino Miletčanov".
V 6. stoletju pred našim štetjem je Milet razširil pomorski imperij s številnimi kolonijami, a se je moral boriti proti močnim Lidijcem doma in tiranu Polikratu, svojemu sosedu na zahodu, na Samosu.
Ko je perzijski kralj Kir premagal Krojza iz Lidije sredi 6. stoletja pred našim štetjem, je Milet padel pod perzijsko oblast. Leta 499 pred našim štetjem je bil miletski tiran Aristagor vodja jonskega upora proti Perzijcem. Perzija je upor zatrla in kaznovala Milet s prodajo vseh žensk in otrok v suženjstvo, ubijanjem moških, izgnala je vse mlade moške kot evnuhe, s čimer je zagotovila, da se Miletčan ne bo več rodil. Leto pozneje je Frinih napisal tragedijo Zajem Mileta v Atenah. Atenci so ga kaznovali, ker jih je opomnil na njihovo izgubo.
Klasično obdobje
Njegova rastrska zasnova je postala osnovna postavitev za rimska mesta.
Leta 479 pred našim štetjem so Grki odločno premagali Perzijce na grški celini in tudi Milet je bil osvobojen. V tem času je nastalo več drugih mest z miletskimi naseljenci, ki so segala v današnjo Turčijo vse do Krima.
Tam je učil tudi istoimenski ustanovitelj žgečkljive Miletske šole literature Aristid iz Mileta (2. st. pr. n. št.).
Helenistično obdobje Leta 334 pred našim štetjem je mesto skupaj z večino Anatolije zavzel Aleksander Veliki. V helenističnem obdobju je mesto doseglo svoj največji obseg. Znotraj njenih zidov je bilo približno 90 hektarjev.
Rimsko obdobje