Malavi

Malavi uradno Republika Malavi je celinska država v jugovzhodni Afriki. Na severozahodu meji na Zambijo, na severovzhodu na Tanzanijo ter na vzhodu, jugu in zahodu na Mozambik, ki ga od Malavija ločuje Malavijsko jezero (starejše ime jezero Njasa).<ref name=Cutter142>Cutter, Africa 2006, str. 142</ref> Malavi se razteza na več kot 118.484 km² in ima 22.224.282 prebivalcev (od julija 2025). Lilongwe je njeno glavno in največje mesto.

Del Afrike, ki je danes znan kot Malavi, so okoli 10. stoletja naselili Akafulci, znani tudi kot Abathva. Kasneje so prišle skupine Bantu, pregnale Akafulce in ustanovile različna kraljestva, kot sta kraljestvi Maravi in ​​Nkhamanga, ki so cvetela od 16. stoletja. Britanski imperij je začel utrjevati nadzor nad območjem po britanskem ultimatu leta 1890 proti Portugalcem, ki so na Rožnatem zemljevidu iz leta 1885 zahtevali območje med Angolo in Mozambikom. Leta 1891 so Britanci območje označili za britanski srednjeafriški protektorat, ki so ga leta 1907 preimenovali v Njasaland. Leta 1964 je Njasaland pod premierjem Hastingsom Bando postal neodvisen in preimenovan v Malavi. Dve leti pozneje je Hastings Kamuzu Banda postal predsednik, tako da je državo spremenil v enostrankarsko predsedniško republiko. Banda je bil leta 1971 razglašen za dosmrtnega predsednika. Prvih nekaj desetletij neodvisnosti Malavija je zaznamovala Bandova zelo represivna diktatura. Po uvedbi večstrankarskega sistema leta 1993 je Banda izgubil na splošnih volitvah leta 1994, država pa je še naprej doživljala mirne prenose oblasti. Malavi ima demokratično, večstrankarsko republiko, ki jo vodi izvoljeni predsednik. Glede na indeks demokracije V-Dem iz leta 2024 se Malavi uvršča na 74. mesto med volilnimi demokracijami na svetu in na 11. mesto med volilnimi demokracijami v Afriki. Država vzdržuje diplomatske odnose z večino držav in sodeluje v več mednarodnih organizacijah, vključno z Združenimi narodi, Commonwealthom narodov, Južnoafriško skupnostjo za razvoj, Skupnim trgom za vzhodno in južno Afriko ter Afriško unijo.

Malavi je ena najmanj razvitih držav na svetu. Njeno gospodarstvo je močno zasnovano na kmetijstvu, prebivalstvo pa je pretežno podeželsko in naraščajoče. Država ima nizko pričakovano življenjsko dobo in visoko umrljivost dojenčkov. HIV/AIDS je zelo razširjen. Raznoliko prebivalstvo vključuje domorodce, Azijce in Evropejce. Prebivalstvo je pretežno krščansko, večina pa je protestantov.

Ime Ime Malavi pomeni 'plameni' v jeziku čičevščina in čitumbuka. Ime Malavi si je izbral prvi predsednik Malavija, Hastings Kamuzu Banda, potem ko je država leta 1964 dosegla neodvisnost od Velike Britanije.

Zgodovina Predkolonialna zgodovina

Pred prihodom ljudstev Bantu s severa okoli 10. stoletja našega štetja je imel del Afrike, ki je danes znan kot Malavi, majhno populacijo lovcev in nabiralcev, v sodobnem malavijskem ustnem izročilu znanih kot Akafula, BaTva, Akaombe ali Mvandionerakuti. BaTve so postopoma prehitela agrarna ljudstva Bantu.

Čeprav je večina ljudstev Bantu nadaljevala proti jugu, so nekatera ostala in ustanovila etnične skupine na podlagi skupnega porekla. Do 16. stoletja so plemena ustanovila več kraljestev, kot je Maravijski imperij, ki se je raztezalo od severa, kar je postalo Nkhotakota, do reke Zambezi in od Malavijskga jezera do reke Luangva v tem, kar je postala Zambija in Nkhamanga.

V 17. stoletju, ko je bilo območje večinoma združeno pod enim domačim vladarjem, so se domači plemena začela srečevati, trgovati in sklepati zavezništva z portugalskimi trgovci in pripadniki vojske. Do 18. stoletja pa se je imperij razdelil na območja, ki so jih nadzorovale številne posamezne etnične skupine.Davidson, Africa in History, pp. 164–165 Trgovina s sužnji v Indijskem oceanu je dosegla vrhunec sredi 19. stoletja, ko naj bi bilo približno 20.000 ljudi na leto zasužnjenih in prepeljanih iz Nkhotakote v Kilvo, kjer so jih prodali.

Kolonializacija (1859–1960) Severovzhod Malavija je od 17. do 19. stoletja podvržen arabskemu vplivu v vzhodni Afriki, medtem ko jug od 16. stoletja odkrivajo portugalski raziskovalci.

Misijonar in raziskovalec David Livingstone je leta 1859 dosegel Malavijsko jezero (takrat jezero Njasa) in južno od jezera prepoznal višavje Shire kot območje, primerno za evropsko naselitev. Zaradi Livingstonovega obiska je bilo v 1860-ih in 1870-ih na tem območju ustanovljenih več anglikanskih in prezbiterijanskih misijonov. Leta 1878 je bila ustanovljena družba African Lakes Company Limited za vzpostavitev trgovine in prometa, leta 1876 sta bila v Blantyreju ustanovljena majhna misija in trgovsko naselje, leta 1883 pa se je tam naselil britanski konzul. Tudi portugalska vlada se je zanimala za območje, zato je britanska vlada, da bi preprečila portugalsko okupacijo, poslala Harryja Johnstona za konzula z navodili, naj sklene pogodbe z lokalnimi vladarji zunaj portugalske jurisdikcije.John G Pike, (1969). Malawi: A Political and Economic History, London, Pall Mall Press pp.77–9, 83–4.

Spori okoli meja med britanskimi, nemškimi in portugalskimi kolonijami v vzhodni Afriki so rešeni konec 19. stoletja z ločenima sporazumoma med Veliko Britanijo in Nemčijo leta 1890 ter Veliko Britanijo in Portugalsko leta 1891. Leta 1889 je bil nad višavjem Shire razglašen britanski protektorat, ki je bil leta 1891 razširjen na celotno današnje Malavi kot Britanski srednjeafriški protektorat.F Axelson, (1967). Portugal and the Scramble for Africa, pp. 182–3, 198–200. Johannesburg, Witwatersrand University Press. Leta 1907 se je protektorat preimenoval v Njasaland, ime, ki ga je obdržal do konca časa pod britansko oblastjo.Murphy, Central Africa, p. xxvii Kot primer tega, kar včasih imenujemo »tanka bela črta« kolonialne oblasti v Afriki, je bila leta 1891 ustanovljena kolonialna vlada Njasalanda. Upravitelji so prejeli proračun v višini 10.000 funtov (nominalna vrednost iz leta 1891) na leto, kar je bilo dovolj za zaposlitev desetih evropskih civilistov, dveh vojaških častnikov, 70 pandžabskih Sikhov in 85 zanzibarskih nosačev. Od teh nekaj zaposlenih se je nato pričakovalo, da bodo upravljali in nadzorovali ozemlje približno 94.000 kvadratnih kilometrov z enim do dvema milijonoma prebivalcev.Reader, Africa, p. 579

Leta 1944 je bil ustanovljen Afriški narodni kongres Njase (NAC), da bi britanski vladi predstavil lokalne interese.Murphy, Central Africa, p. 28 Leta 1953 je Velika Britanija Njasaland povezala s Severno in Južno Rodezijo v tako imenovano Federacijo Rodezije in Njasalanda, pogosto imenovano Srednjeafriška federacija (CAF), predvsem iz političnih razlogov.Murphy, Central Africa, p. li Čeprav je bila federacija delno neodvisna, je povezava izzvala nasprotovanje afriških nacionalistov in NAC si je pridobil podporo javnosti. Vpliven nasprotnik CAF je bil Hastings Banda, zdravnik, izobražen v Evropi, ki je delal v Gani in so ga leta 1958 prepričali, da se je vrnil v Njasaland, da bi pomagal nacionalistični stvari. Banda je bil izvoljen za predsednika NAC in si je prizadeval za mobilizacijo nacionalističnega čustva, preden so ga kolonialne oblasti leta 1959 zaprle. Izpuščen je bil leta 1960 in so ga prosili, naj pomaga pri pripravi nove ustave za Njasaland, s klavzulo, ki Afričanom zagotavlja večino v zakonodajnem svetu kolonije.

Bandovo obdobje (1961–1993)

Leta 1961 je Bandova Malavijska kongresna stranka (MCP) na volitvah v zakonodajni svet dobila večino, Banda pa je leta 1963 postal premier. Zveza je bila razpuščena leta 1963, 6. julija 1964 pa je Njasa postala neodvisna od britanske oblasti in se preimenovala v Malavi, kar se obeležuje kot državni praznik, dan neodvisnosti. V skladu z novo ustavo je Malavi leta 1966 postal republika, Banda pa je bil njen prvi predsednik. Nova vlada je Malavi formalno razglasila za enopartijsko državo, MCP pa je bila edina zakonita stranka.

Leta 1971 je bil Banda razglašen za dosmrtnega predsednika. Skoraj 30 let je Banda predsedoval togo totalitarnemu režimu, ki je zagotavljal, da Malavi ni trpel zaradi oboroženih spopadov.Cutter, Africa 2006,p. 143 Opozicijske stranke, vključno z Malavijskim gibanjem za svobodo Ortona Čirve in Socialistično ligo Malavija, so bile ustanovljene v izgnanstvu. Gospodarstvo je bilo pogosto navajano kot primer, kako lahko revna, celinska in gosto poseljena država s pomanjkanjem mineralnih virov doseže napredek tako v kmetijstvu kot v industrijskem razvoju.Meredith, The Fate of Africa, p. 285

Večstrankarska demokracija (1993–danes) Pod pritiskom za večjo politično svobodo se je Banda leta 1993 strinjal z referendumom, na katerem je prebivalstvo glasovalo za večstrankarski sistem. Konec leta 1993 je bil ustanovljen predsedniški svet, dosmrtno predsedstvo je bilo ukinjeno in sprejeta je bila nova ustava, s čimer je dejansko končala vladavino MCP. Leta 1994 so bile izvedene prve večstrankarske volitve, na katerih je Bando premagal Bakili Muluzi (nekdanji generalni sekretar MCP in nekdanji minister kabineta Bande). Muluzi je bil ponovno izvoljen leta 1999 in je ostal predsednik, dokler ni bil na malavijskih splošnih volitvah leta 2004 izvoljen Bingu wa Mutharika. Čeprav je bilo politično okolje opisano kot zahtevno, je bilo leta 2009 navedeno, da v Malaviju še vedno obstaja večstrankarski sistem. Volitve so bile leta 2009, Mutharika pa je bil uspešno ponovno izvoljen kljub obtožbam opozicije in opazovalcev o volilnih goljufijah.

Nekateri so Muthariko imeli za vse bolj avtokratskega in zanemarjajočega človekove pravice, julija 2011 pa so izbruhnili protesti zaradi visokih življenjskih stroškov, decentralizacije zunanjih odnosov, slabega upravljanja in pomanjkanja deviznih rezerv. V protestih je umrlo 18 ljudi, najmanj 44 drugih pa je utrpelo strelne rane.

Aprila 2012 je Bingu wa Mutharika umrl zaradi srčnega napada. Njegova smrt je bila 48 ur tajna, vključno z zahtevnim letom s truplom v Južno Afriko, kjer so vozniki reševalnih vozil zavrnili prevoz trupla, češ da nimajo dovoljenja za prevoz trupla. Potem ko je južnoafriška vlada zagrozila z razkritjem informacij, je predsedniški naziv prevzela podpredsednica Joyce Banda (ni v sorodu s Hastingsom Bando).

Na malavijskih splošnih volitvah leta 2014 je Banda izgubil volitve (na tretjem mestu) in ga je nadomestil Peter Mutharika, brat nekdanjega predsednika Binguja wa Mutharike. Na malavijskih splošnih volitvah leta 2019 je bil Mutharika tesno ponovno izvoljen. Februarja 2020 je malavijski ustavni sodišče razveljavilo izid zaradi nepravilnosti in razširjenih goljufij. Maja 2020 je malavijski vrhovni sodišče potrdilo odločitev in razpisalo nove volitve 2. julija istega leta. To je bilo prvič, da so bile volitve v državi pravno izpodbijane. Na malavijskih predsedniških volitvah leta 2020 je zmagal opozicijski vodja Lazarus Chakwera. Mutharika se je na oblast vrnil na malavijskih splošnih volitvah leta 2025.

Geografija

thumb|left|Masiv Mulanje Dolžina meje od severa proti jugu je 867 km, od zahoda proti vzhodu pa 350 km. Zunanja meja je dolga 2881 km, od tega 475 km s Tanzanijo na severu, 1569 km z Mozambikom na vzhodu, jugu in jugozahodu ter 837 km z Zambijo na zahodu.

Država pokriva 118.484 km² (99. mesto na svetu), od tega 31 % gozdov in grmovja, 25 % vode, 20 % obdelovalnih zemljišč in 15 % travnikov in pašnikov.

Malavi leži skoraj v celoti znotraj Velikega tektonskega jarka. Pokrajino zaznamujejo planote, ki jih prekinjajo izolirani otočki, široke ravnice in Malavijsko jezero (prej jezero Njasa, njasa = 'jezero' v jeziku čičevanščini). Severna regija je gorata; najvišji vrhovi se tukaj dvigajo do 3000 metrov nadmorske višine. Malavijsko jezero je s površino približno 29.600 km², dolžino 570 kilometrov in širino do 80 kilometrov največje jezero v Malaviju in tretje največje celinsko vodno telo v Afriki; leži pretežno znotraj ozemlja Malavija. Otoka Čizumulu in Likoma pripadata Malaviju, vendar sta enklava znotraj teritorialnih voda Mozambika. Južno od jezera se nadaljuje Velika riftna dolina.