Pišece

Pišece so vas v Bizeljskem gričevju v Občini Brežice.

Kraj je središče Krajevne skupnosti Pišece ter Župnije Pišece. V jedru gručasta središčna vas v severnem delu Bizeljskega gričevja leži na južnem prisojnem vznožju gozdnate Orlice (701 m). Območje Pišec je dovolj široko odprto vplivom subpanonskega podnebja, hkrati pa zaščiteno z vzporednim gorskim hrbtom (Orliškim hribovjem), ki preprečuje vdor hladnega zraka s severa. Podnebje je zaradi tega zelo sončno in milo, tako da poljski pridelki dozore pol meseca hitreje kot na severni strani Orlice. Znana je pišečka marelica. Po gričih v okolici so vinogradi in sadovnjaki, med njimi pa so raztreseni zaselki Čerenje, Prekože, Orehovec in Pilštanj.Uroš Škof, Podnebni pogoji za uspevanje vinske trte na območju Bizeljskega in Pišec; v: Rast, letnik 12, številka 1, strani 108-113, . Na strmih pobočjih Orlice rastejo listnati gozdovi.

Skozi naselje drži cesta iz Globokega proti Bizeljskemu in se tu odcepi cesta v Pavlovo vas. Na jugu je dolina potoka Gabernice, ki izvira tik nad župniščem v votlini imenovani Duplo. Voda se uporablja za vodovod, ima pa stalno temperaturo 12 oC in tudi v sušnih mesecih ne presahne. Pri izviru je tudi začetek prve vodne učne poti v Sloveniji. Mlajši vaščani so zaposleni večinoma v Brežicah in Krškem. Na griču (352 m) severozahodno nad vasjo stoji grad Pišece iz 13. stoletja z angleškim vrtom, kjer raste več eksotičnih dreves. Sedanja župnijska cerkev sv. Mihaela je baročna stavba s konca 18. stoletja. V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 sta poleg že navedenih zaselkov omenjena še Okrog in Orešje.Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995 .Krajevni leksikon Slovenije, Knjiga 3, DZS, Ljubljana, 1976, .Krajevni leksikon Dravske banovine, Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, Ljubljana, 1937 .

Ime

Ime je verjetno nastalo iz Piščece, kar je lahko tožilniška oblika, ki je izvorno enaka s hrvaškim kajkavskim krajevnim imenom Pišćeci. Ti dve imeni bi lahko bili po izvoru enaki danes pozabljenem hrvaškem krajevnem imenu Pišćaci blizu Ogulina in Modruše. Slovensko in kajkavski imeni je mogoče izvajati iz besede piščet, ki se ohranja v hrvaški pištet s pomenom majhen izvir, iz katerega brizga voda. V Dalmaciji, Hercegovini in Črni gori je še več krajevnih imen Pištet. V Dalmaciji pri Sinju in v Črni gori je tudi množinsko ime Pišteti. Ime kraja Pištica v Bosni pri Tuzli je tvorjeno iz slovanskega občnega imena pišč v pomenu curek, majhen izvir.

Kot druga možna rekonstrukcija se ponuja tvorba iz besede pišče v pomenu mlada kokoš. Táko krajevno ime bi se moralo ohraniti z naglasom na prvem zlogu, zato se zdi ta domneva manj verjetna.Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Založba ZRC, Modrijan, Ljubljana 209, stran 307.

Zgodovina

Kraj se v virih prvič omenja leta 1268. Prva omemba župnije sega v leto 1651.

V času med okupacijo je v vaseh na območju Krajevne skupnosti Pišece imelo začasen dom 110 družin oziroma več kot 420 ljudi, ki so se sem zatekli iz izseljenega pasa. 1. maja 1943 so Nemci v vasi ustrelili 10 talcev. Dne 7. julija 1944 je 1. bataljon Kozjanskega odreda tu uničil žandermerijsko postajo in postojanko vermanov, decembra istega leta pa so bili požgani šola, župnišče in stavba Heimatbunda.

Prebivalstvo

Število prebivalcev po letih:

Leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Število 254 475 440 443 462 483 542 547 514 482 426 399 312

Etnična sestava 1991:

Slovenci: 387 (97 %) Hrvati: 2 Srbi: 2 Jugoslovani: 1 Neznano: 7 (1,8 %)

Znani krajani

Milan Čopič (1925–1989), atomski fizik Špelca Čopič (1922–2014), umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in profesorica Sara Dirnbek (* 1993), dramska in filmska igralka Martin Dušič (* 1948), učitelj in ravnatelj Moscon, plemiška rodbina Julij Franc Alfred von Moscon (1839–1927), avstrijski državni in štajerski deželni poslanec Alfred von Buttlar Moscon (1898–1972), avstrijski pisatelj, pesnik in prevajalec Maks Pleteršnik (1840–1923), jezikoslovec in slovaropisec Karel Pustak (16. stoletje), stotnik (»poglavar«) v puntarski vojski Ilije GregorićaBogo Grafenauer, Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1974, stran 265. Oton Trabant (1816–1854), duhovnik in misijonar, sodelavec Ignacija Knobleharja Terezija Zupančič (rojena Ogorevc), mati pisatelja in politika Bena Zupančiča žena (ime neznano; 16. stoletje) Ilije Gregorića, grajska dekla na gradu PišeceBoj za staro pravdo, strani 173, 254, 256, 259.

Znamenitosti

Cerkev sv. Mihaela, župnijska cerkev, ob njej župnišče ter župnijski mlin Grad Pišece Pleteršnikova domačija, literarni muzej, rojstna hiša Maksa Pleteršnika Kovaški muzej Pišece pokopališče: grob Maksa Pleteršnika grobnica rodbine Moscon spomenik ustreljenim borcem leta 1943 spomenik padlim borcem

Ustanove

Badminton klub Pišece Godba na pihala Pišece Društvo kmečkih žena Pišece Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine grad Pišece Oktet Orlica Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece Prostovoljno gasilsko društvo Pišece Športno društvo Orlica Pišece Župnija Pišece

Sklici

Glej tudi

Seznam naselij v Sloveniji

Zunanje povezave

Pisece.si Facebook.com

Kategorija:Naselja Občine Brežice Kategorija:Sedeži krajevnih skupnosti v Občini Brežice

Pišece

Źródło i licencja