Združeno kraljestvo je suverena država ob severozahodni obali celinske Evrope. S skupno površino približno 248.532 kvadratnih kilometrov zavzema večji del arhipelaga Britanskega otočja in vključuje otok Velika Britanija, severovzhodno eno šestino otoka Irska in številne manjše okoliške otoke.Oxford English Dictionary: "British Isles: a geographical term for the islands comprising Great Britain and Ireland with all their offshore islands including the Isle of Man and the Channel Islands." Je 7. največja otoška država na svetu. Celinska območja ležijo med 49° S in 59° S (Shetlandski otoki segajo do skoraj 61° S) in zemljepisno dolžino 8° Z do 2° V. Kraljevi observatorij Greenwich v jugovzhodnem Londonu je odločilna točka začetnega poldnevnika.
Združeno kraljestvo leži med severnim Atlantikom in Severnim morjem ter je oddaljeno 35 km od severozahodne obale Francije, od katere jo ločuje Rokavski preliv. Z Republiko Irsko si deli 499 km mednarodne kopenske meje.Ordnance Survey of Northern Ireland, 1999MFPP Working Paper No. 2, "The Creation and Consolidation of the Irish Border" by KJ Rankin and published in association with Institute for British-Irish Studies, University College Dublin and Institute for Governance, Queen's University, Belfast (also printed as IBIS working paper no. 48) Predor pod Rokavskim prelivom zdaj povezuje Združeno kraljestvo s Francijo.
Britanska čezmorska ozemlja in kronske odvisnosti so zajeta v posebnih člankih.
Območje Skupna površina Združenega kraljestva po podatkih Urada za nacionalno statistiko znaša 248.532 kvadratnih kilometrov, ki obsegajo otok Velika Britanija, severovzhodno eno šestino otoka Irske (Severna Irska) in številne manjše otoke. Zaradi tega je 7. največja otoška država na svetu. Anglija je največja država Združenega kraljestva s 132.938 kvadratnimi kilometri, kar predstavlja nekaj več kot polovico celotne površine Združenega kraljestva. Škotska na 80.239 kvadratnih kilometrih je druga največja in predstavlja približno tretjino površine Združenega kraljestva. Wales in Severna Irska sta veliko manjša, pokrivata 21.225 oziroma 14.130 kvadratnih kilometrov.
Območje držav Združenega kraljestva je navedeno v spodnji tabeli. Podatki o površini Anglije, največje države, so razdeljeni tudi po regijah.
Rang Ime Površina 1 Anglija ∟ Jugozahodna Anglija ∟ Vzhodna Anglija ∟ Jugovzhodna Anglija ∟ Vzhodni Midlands ∟ Yorkshire in Humber ∟ Severozahodna Anglija ∟ Zahodni Midlands ∟ Severovzhodna Anglija ∟ Veliki London132.938 km2 23.837 km2 19.120 km2 19.096 km2 15.627 km2 15.420 km2 14.165 km2 12.998 km2 8592 km2 1572 km2 2 Škotska 80.239 km2 3 Wales 21.225 km2 4 Severna Irska 14.130 km2 Združeno kraljestvo 248.532 km2 Britanska čezmorska ozemlja 1.727.570 km2 Britansko antarktično ozemlje, ki pokriva površino 1.709.400 km², je geografsko največje med britanskimi čezmorskimi ozemlji, sledijo mu Falklandski otoki, ki pokrivajo površino 12.173 km². Preostalih dvanajst čezmorskih ozemelj pokriva površino 5.997 km².
Druge države z zelo podobnimi površinami kot Združeno kraljestvo so Gvineja (nekoliko večja), Uganda, Gana in Romunija (vse nekoliko manjše). Združeno kraljestvo je 80. največja država na svetu po površini in 10. največja v Evropi (če je vključena evropska Rusija).
Odvisna ozemlja
Kronske odvisnosti: otok Man Kanalski otoki Jersey Guernsey Alderney Sarka Herm
Čezmorska ozemlja Angvila Bermudi Britansko antarktično ozemlje Britansko ozemlje v Indijskem oceanu Britanski Deviški otoki Kajmanji otoki Falklandski otoki Gibraltar Montserrat Pitcairnovi otoki Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki Akrotiri in Dekelija Otoki Turks in Caicos
Fizična geografija
Fizična geografija Združenega kraljestva se zelo razlikuje. Anglija je sestavljena iz večinoma nižinskega reliefa, z gorskim ali hribovitim terenom, ki ga najdemo le severozahodno od črte Tees–Exe. Gorska območja so Lake District, Pennini, North York Moors, Exmoor in Dartmoor. Nižinska območja običajno prečkajo nizki hribi, ki so pogosto sestavljeni iz krede, in ravnine. Škotska je najbolj gorata država v Združenem kraljestvu in njeno fizično geografijo odlikuje prelom Highland Boundary Fault, ki prečka škotsko celino od Helensburgha do Stonehavena. Prelomnica ločuje dve izrazito različni regiji Višavja na severu in zahodu ter Nižavja na jugu in vzhodu. Višavje je pretežno gorato, saj obsega večino gorate pokrajine Škotske, medtem ko Nižavje obsega nižja ozemlja, zlasti v osrednjem nižavju, z vzpetinami in goratim terenom, ki so na južnem višavju. Wales je večinoma gorat, čeprav je južni Wales manj gorat kot severni in srednji Wales. Severno Irsko sestavlja večinoma hribovita pokrajina in njena geografija vključuje gorovje Morne kot tudi Lough Neagh, ki meri 388 kvadratnih kilometrov, največje vodno telo v Združenem kraljestvu.
Celotno geomorfologijo Združenega kraljestva je oblikovala kombinacija sil, vključno s tektoniko in podnebnimi spremembami, zlasti poledenitve na severnih in zahodnih območjih.
Najvišja gora v Združenem kraljestvu (in na Britanskem otočju) je Ben Nevis v pogorju Grampian na Škotskem. Najdaljša reka je reka Severn, ki teče iz Walesa v Anglijo. Največje jezero po površini je Lough Neagh na Severnem Irskem, čeprav ima največjo količino škotsko jezero Loch Ness.
Geologija Geologija Združenega kraljestva je kompleksna in raznolika, kar je posledica dejstva, da je bilo v zelo dolgem časovnem obdobju podvrženo različnim tektonskim procesom. Spreminjanje zemljepisne širine in morske gladine so bili pomembni dejavniki v naravi sedimentnih zaporedij, medtem ko so zaporedni trki celin vplivali na njegovo geološko strukturo, pri čemer so večji prelomi in gubanja dediščina vsake orogeneze (obdobje gradnje gora), ki je pogosto povezana z vulkansko dejavnostjo in metamorfoza obstoječih kamninskih zaporedij. Zaradi te pestre geološke zgodovine Združeno kraljestvo kaže bogato raznolikost pokrajin.
Predkambrij Najstarejše kamnine na Britanskem otočju so Lewisovi gnajsi, metamorfne kamnine, najdene na skrajnem severozahodu Škotske in v Hebridih (z nekaj majhnimi izdanki drugod), ki izvirajo iz vsaj 2700 milijonov let (Ma = pred milijoni let). Južno in vzhodno od gnajsov je kompleksna mešanica kamnin, ki tvorijo severozahodno višavje in pogorje Grampian na Škotskem. To so v bistvu ostanki nagubanih sedimentnih kamnin, ki so bile odložene med 1000 in 670 leti nad gnajsom na takratnem dnu Japetovega oceana. Paleozoik Pri 520 Ma je bila današnja Velika Britanija razdeljena med dve celini; sever Škotske je bil na celini Lavrencija na približno 20° južno od ekvatorja, medtem ko je bila preostala država na celini Gondvana blizu Antarktičnega kroga. V Gondvani sta bila Anglija in Wales večinoma potopljena pod plitvim morjem, posejanim z vulkanskimi otoki. Ostanki teh otokov ležijo pod večjim delom osrednje Anglije z majhnimi izdanki, ki so vidni na številnih mestih.
Približno 500 milijonov let so se južna Britanija, vzhodna obala Severne Amerike in jugovzhodna Nova Fundlandija odcepile od Gondvane in oblikovale celino Avalonijo, ki se je do 440 milijonov let premaknila na približno 30° južno. V tem obdobju je bil severni Wales podvržen vulkanski dejavnosti. Ostanki teh vulkanov so še vedno vidni, eden od njih je Rhobell Fawr, star 510 milijonov let. Velike količine vulkanske lave in pepela, znane kot Borrowdale Volcanics, so prekrile Lake District in to je še vedno mogoče videti v obliki gora, kot sta Helvellyn in Scafell Pike.
Med 425 in 400 milijoni let se je Avalonija združila s celino Baltika in združena kopenska masa je trčila v Lavrencijo pri približno 20° južne širine in združila južno in severno polovico Velike Britanije. Kaledonska orogeneza, ki je nastala, je v večjem delu severne in zahodne Britanije povzročila gorovje v alpskem slogu.
Trčenje med celinami se je nadaljevalo v devonskem obdobju, kar je povzročilo dvigovanje in posledično erozijo, kar je povzročilo odlaganje številnih plasti sedimentnih kamnin v nižinah in morjih. Stari rdeči peščenjak ter sodobni vulkani in morski sedimenti, najdeni v Devonu, izvirajo iz teh procesov.
Približno 360 milijonov je Velika Britanija ležala na ekvatorju, prekrita s toplimi plitvimi vodami Rejskega oceana, v tem času pa se je odlagal karbonski apnenec, kot ga najdemo v hribih Mendip in okrožju Peak v Derbyshiru. Kasneje so nastale rečne delte in odložene usedline so naselile močvirja in deževni gozd. V tem okolju je nastal Coal Measures, vir večine obsežnih britanskih zalog premoga.
Okoli 280 Ma se je pojavilo obdobje gradnje gora v variški orogenezi, spet zaradi trka celinskih plošč, kar je povzročilo velike deformacije v jugozahodni Angliji. Splošno območje variškega gubanja je bilo južno od črte vzhod–zahod približno od južnega Pembrokeshira do Kenta. Proti koncu tega obdobja je pod prekrivnimi kamninami Devona in Cornwalla nastal granit, ki je zdaj izpostavljen v Dartmoorju in Bodmin Moorju.
Do konca karbonskega obdobja so se različne celine Zemlje združile v superkontinent Pangea. Britanija je bila v notranjosti Pangee, kjer je bilo izpostavljeno vročemu in sušnemu puščavskemu podnebju s pogostimi hudourniškimi poplavami, ki so puščale usedline, ki so tvorile plasti rdečih sedimentnih kamnin.
Mezozoik
Ko se je Pangea v triasu premikala, se je Velika Britanija oddaljila od ekvatorja, dokler ni bila med 20° in 30° severno. Ostanki variškega gorja v Franciji na jugu so bili erodirani, zaradi česar so se plasti novega rdečega peščenjaka odložile po osrednji Angliji.
Pangea je začela razpadati na začetku jurskega obdobja. Gladina morja se je dvignila in Britanija se je na Evrazijski plošči pomaknila med 31° in 40° severno. Velik del Britanije je bil spet pod vodo in sedimentne kamnine so se odložile in jih je zdaj mogoče najti pod večjim delom Anglije od Cleveland Hills v Yorkshiru do jurske obale v Dorsetu. Sem spadajo peščenjaki, zeleni peski, oolitni apnenec Cotswold Hills, koralni apnenec Vale of White Horse in otoka Portland. Zakopavanje alg in bakterij pod muljem morskega dna je v tem času povzročilo nastanek nafte in zemeljskega plina v Severnem morju.
Ko so se oblikovale sodobne celine, je v obdobju krede nastal Atlantski ocean, ki je postopoma ločeval severno Škotsko od Severne Amerike. Zemlja je bila podvržena nizu dvigov, da je nastala rodovitna nižina. Po približno 20 milijonih let so morja spet začela poplavljati kopno, dokler ni bil velik del Britanije spet pod morjem, čeprav se je gladina morja pogosto spreminjala. Kreda in kremen sta bila odložena v večjem delu Velike Britanije, zdaj sta vidno izpostavljena pri Dovrskih belih klifih in Sedem sester ter tvorita ravnico Salisbury.
Kenozoik Med 63. in 52. Ma so nastale zadnje vulkanske kamnine v Veliki Britaniji. Večji izbruhi v tem času so povzročili planoto Antrim, bazaltne stebre Giant's Causeway in otok Lundy v Bristolskem kanalu.
Alpidska orogeneza, ki je potekala v Evropi okoli 50 milijonov let, je bila odgovorna za gubanje plasti v južni Angliji, kar je povzročilo sinklinalo Londonskega bazena, antiklinalo Weald-Artois na jugu, North Downs, South Downs in Chiltern Hills.
V obdobju nastanka Severnega morja je bila Britanija dvignjena. Nekaj tega dviga je bilo vzdolž starih linij šibkosti, ki so ostale od kaledonske in variške orogeneze veliko prej. Dvignjena območja so bila nato erodirana in nadaljnji sedimenti, kot je londonska glina, so bili odloženi nad južno Anglijo.