Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev. Je edina družina v redu Columbiformes (golobje). Družina vsebuje 51 rodov, razdeljenih v 353 vrst pevcem podobnih ptic. 118 vrst (34%) je ogroženih, 13 pa jih je izumrlo, najbolj znana primera pa sta dodo, velika otoška ptica neletalka in golob selec.
Ptič, ki ga navadno imenujemo z imenom »golob«, je domači golob, podvrsta skalnega goloba, najdemo jih v mestih po vsem svetu.
Opis Anatomija in fiziologija
Na splošno imajo pripadniki družine družine Columbidae (golobi in grlice) kratke noge, kratek kljun z mesnato cero ter majhno glavo na močnem in kompaktnem trupu.. Podobno kot pri nekaterih drugih ptičjih vrstah tudi predstavniki te družine nimajo žolčnika Zaradi tega so nekateri srednjeveški naravoslovci napačno sklepali, da golobi nimajo žolča, kar je v takratni teoriji o štirih telesnih sokovih pojasnjevalo njihovo pregovorno milo in krotko naravo. V resnici pa žolč imajo (kar je ugotovil že Aristotel), vendar se ta izloča neposredno v črevesje.
Krila večine vrst so velika in imajo enajst primarnih letalnih peres; golobi imajo močne krilne mišice (te predstavljajo 31–44 % njihove telesne teže) in spadajo med najmočnejše letalce med vsemi pticami.
V seriji poskusov, ki jih je leta 1975 izvedel dr.Mark B. Friedman, so ugotovili, da grlice z glavo značilno zibajo zato, ker želijo med gibanjem stabilizirati svojo vidno sliko. To ugotovitev je potrdil v poskusu leta 1978 dr.Barrie J. Frost, ko je golobe postavil na tekoči trak. Opazil je, da golobi na traku z glavo ne zibajo, saj se njihova okolica glede na telo ne premika in vidno polje ostaja nespremenjeno.
Velikost Golobi in grlice kažejo precejšnje variacije v velikosti, saj v dolžino merijo od 15 do 75 cm , težki pa so od 30 g do več kot 2.000 g. Največje še živeče vrste so golobi iz roda Goura z Nove Gvineje, ki so skoraj velikosti purana, z dolžino 66–79 cm in težo med 1,8–4 kg. Ena največjih vrst, prilagojenih za življenje v krošnjah dreves, markeški golob z dolžino 55 cm, se trenutno bori proti izumrtju. Največji predstavnik družine golobov vseh časov je bil izumrli neleteči dodo; dosegel je višino približno 62,6–75 cm, ocene njegove teže pa se gibljejo od 10,2–27,8 kg, čeprav višje ocene verjetno temeljijo na pretežkih pticah.
Najmanjši predstavniki družine golobov spadajo v rod Columbina; predstavniki ameriške vrste Columbina passerina je le malo večja od domačega vrabca in tehta le 22 g.
Razširjenost in habitat Golobi in grlice so razširjeni skoraj po vsem svetu. Prilagodili so se večini kopenskih življenjskih prostorov, razen najbolj sušnim delom Sahare, Antarktiki z okoliškimi otoki ter visokemu severu Arktike. Naselili so večino svetovnih oceanskih otokov. Najdemo jih v vzhodni Polineziji in na Chathamskih otokih v Pacifiku, na Mauriciju, Sejšelih in Réunionu v Indijskem oceanu ter na Azorih v Atlantiku.
Vrste iz družine golobov so lahko drevesne, talne ali delno talne. Naseljujejo savane, travišča, grmišča, puščave, zmerne gozdove, tropske deževne gozdove, mangrove in celo goli pesek ter prod na atolih.
Prehranjevanje
So rastlinojedi, prehranjujejo se s sadeži, semeni in zelenimi deli rastlin. Za mladiče skrbita oba starša; gnezdo zgradita iz vejic in se izmenjujeta pri sedenju na jajcih. Mladiče hranita z mleku podobnim izločkom posebnih žlez v steni golše, kar je posebnost med ptiči.
Izvor in evolucija Golobje (Columbiformes) so ena najbolj raznolikih skupin ptic med nepevkami, znotraj novodobnih ptic (Neoaves), njihov izvor pa sega v kredoPereira, S.L. et al. (2007) Mitochondrial and nuclear DNA sequences support a Cretaceous origin of Columbiformes and a dispersal-driven radiation in the Paleocene. Syst Biol. 56:656–72 in so posledica hitre diverzifikacije na koncu meje K-Pg (kreda–paleogen).Soares, A.E.R. et al. (2016) Complete mitochondrial genomes of living and extinct pigeons revise the timing of the columbiform radiation. BMC Evolutionary Biology, 16(230). Analize celotnega genoma so pokazale, da je Columbiformes sestrska skupina kladu Pteroclimesites, ki ga sestavljata red Pterocliformes (stepske kokoške) in Mesitornithiformes (dolgonogi mokoži). Golobje so monofiletska skupina, saj tako po genetskih kot po morfoloških znakih niso podobni nobeni drugi družini ptičev; to potrjuje več študij.
Taksonomija in sistematika Ime 'Columbidae' za družino je prvič uporabil angleški zoolog William Elford Leach v vodniku po zbirkahBritanskega muzeja, objavljenem leta 1819. Although the name of the author is not specified in the document, Leach was the Keeper of Zoology at the time. Vendar je nemški naravoslovec Illiger že leta 1811 uvedel starejše ime za to skupino ("Columbini"), Po pravilih znanstvenega poimenovanja bi moral biti Illiger priznan kot pravi avtor imena Columbidae.
Sorodstveni odnosi med golobi (znotraj poddružin) ter njihova višja taksonomska razvrstitev so bili pogosto predmet razprav. Obstaja več različnih interpretacij, kako naj bi bile te ptice razvrščene. V preteklosti je bilo uporabljenih celo pet do šest različnih družin, skupaj s številnimi poddružinami in plemeni. vključno z družino Raphidae, kamor so uvrščali doda in rodriškega samotarja. Članek Younga in sodelavcev iz leta 2024 o sistematiki in nomenklaturi doda in rodriškega samotarja vsebuje tudi pregled imen skupin znotraj družine golobov. Avtorji so priporočili, da se priznajo tri poddružine: Columbinae (grlice in golobi Novega sveta), Claravinae (ameriške talne grlice) in Raphinae (golobi in grlice Starega sveta, vključno z dodom in rodriškim samotarjem). V članku Oswalda in sodelavcev iz leta 2025 o molekularni filogenetski umestitvi kubanske endemične Starnoenas cyanocephala so ugotovili, da ta vrsta tvori sestrsko skupino družine Columbinae in ne spada neposredno med njih, kot so v preteklosti predlagali prejšnji avtorji. Ti avtorji so predlagali, da se ta vrsta umesti v četrto monotipsko poddružino, Starnoenadinae.
Seznam rodov
Fosilne vrste z negotovim taksonomskim položajem: Rod †Arenicolumba Steadman, 2008 Rod †Rupephaps Worthy, Hand, Worthy, Tennyson, & Scofield, 2009 (miocen v Novi Zelandiji) Poddružina Columbinae (tipični golobi in grlice) Illiger, 1811 Pleme Columbini Illiger, 1811 Rod Patagioenas (ameriški golob, 17 vrst) Rod †Ectopistes (golob selec; izumrl 1914) Rod Reinwardtoena (3 vrste) Rod Turacoena (3 vrste) Rod Macropygia (15 vrst) Rod Streptopelia (13 vrst) Rod †Dysmoropelia Olson, 1975 (prazgodovina) Rod Columba (golob starega sveta, 35 vrst od katerih sta 2 nedavno izumrli) Rod Spilopelia (grlica, 2 vrsti) Rod Nesoenas (3 vrst) Pleme Zenaidini Bonaparte, 1853 Rod Geotrygon (10 vrst) Rod Leptotrygon (1 vrsta) Rod Leptotila (11 vrst) Rod Zenaida (7 vrst) Rod Zentrygon (8 vrst)
Poddružina Starnoenadinae Bonaparte, 1855 Rod Starnoenas (1 vrsta)
Poddružina Claravinae (ameriške talne grlice) Todd, 1913 Rod Claravis (modra talna grlica) Rod Paraclaravis (2 vrsti) Rod Columbina (9 vrst) Rod Metriopelia (4 vrste) Rod Uropelia (1 vrsta)
Poddružina Raphinae (grlice in golobi starega sveta) Oudemans, 1917 (1835) Pleme Phabini Bonaparte, 1853 Rod Gallicolumba (zabodeni golob, 7 vrst) Rod Henicophaps (2 vrsti) Rod Pampusana (13 vrst od katerih so 3 nedavno izumrle) Rod Ocyphaps (čopasti golob) Rod Petrophassa (rock pigeons, 2 vrsti) Rod Leucosarcia (wonga pigeon) Rod Geopelia (5 vrst) Rod †Primophaps Worthy 2012 Rod Phaps (Avstralski bronastokrili golob, 3 vrste) Rod Geophaps (3 vrst) Pleme Ptilinopini Selby, 1835 Rod ?†Tongoenas Steadman & Takano, 2020 (prazgodovina) Rod Phapitreron (rjava grlica, 3 vrsti) Rod Ducula (imperial pigeons, 42 vrst) Rod Ptilinopus (sadni golob, približno 50 živečih vrst, 1–2 nedavno izumrli) Rod Alectroenas (modri golob, 3 živečih vrst, 3-4 nedavno izumrle) Rod Drepanoptila (1 vrsta) Rod Hemiphaga (novozelandski golob, 2 vrsti) Rod Cryptophaps (1 vrsta) Rod Lopholaimus (1 vrsta) Rod Gymnophaps (gorski golob, 4 vrste) Pleme Raphini Oudemans, 1917 (1835) Rod ?†Natunaornis (1 vrsta, prazgodovinsko) Rod Trugon (1 vrsta) Rod †Microgoura ((1 vrsta, izumrl v zgodnjem 20. stoletju) Rod Otidiphaps (1 vrsta) Rod Goura (kronasti golob, 4 vrste) Rod Didunculus (zobati golob) Rod ?†Deliaphaps De Pietri, Scofield, Tennyson, Hand, & Worthy, 2017 (Zealandian dove, Miocene of New Zealand) Rod Caloenas (grivasti golob) Rod †Bountyphaps Worthy & Wragg, 2008 (prazgodovina) Podpleme Raphina (dodo in puščavka) Oudemans, 1917 (1835) Rod †Raphus (dodo, izumrl v poznem 17. stoletju) Rod †Pezophaps (rodriški samotar, izumrl c. 1730) Pleme Treronini Gray, 1840 (1836) Rod Treron (zeleni golob, 30 vrst) Pleme Turturini Gray, 1840 Rod Oena (dolgorepa grlica, začasno umeščeno sem) Rod Turtur (5 vrst; začasno umeščeno sem) Rod Chalcophaps (smaragdna grlica, 3 vrsti)
Upodobitve golobov v umetnosti Golobi in golobice so pogosto upodobljeni v risbah, slikah, kipih in drugih podobah starih umetniških del z religiozno vsebino. Vedno so povezana z alegoričnim prinašanjem nekega sporočila, obvestila ali dobre vesti.
Poštni golobi To so posebno vzgojeni golobi, hitri in vztrajni letalci, ki se vračajo k svojemu golobnjaku in golobarju. Pred stoletjem so jih množično gojili in uporabljali za prenos nujnih sporočil, največ v vojaških enotah, pa tudi mnogi ljubitelji v civilnem življenju. Golobe je z namenom prikaza moči selekcije na zunanji izgled gojil tudi Charles Darwin. V svoji knjigi O izvoru vrst je raznolikost pasem golobov uporabil za zgled koliko lahko selektivno križanje vpliva na telesno zgradbo. 1. izdaja. Danes se s to dejavnostjo ukvarjajo le še redki ljubitelji.
Viri
Zunanje povezave
International Dove Society Columbidae Conservation , stran za varstvo golobov Video posnetki golobov na Internet Bird Collection Zvoki golobov na xeno canto collection
* Kategorija:Družine ptičev