Podkum (do leta 1952 Sveti Jurij pod Kumom, domače Šentjurij)Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) je naselje s sedežem istoimenske krajevne skupnosti v Občini Zagorje ob Savi na Dolenjskem.
Ime Do leta 1952 se je naselje imenovalo »Sveti Jurij pod Kumom« po zavetniku domače župnijske cerkve, svetem Juriju.
Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb iz leta 1948 kot del obsežne kampanje slovenske komunistične oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi. Leta 1952 je bil »Sveti Jurij pod Kumom« preimenovan v »Podkum«.Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
Domača župnija se imenuje Šentjurij – Podkum.
Krajevna skupnost Je edina krajevna skupnost občine Zagorje ob Savi, ki leži na desnem bregu reke Save, torej na Dolenjskem. Sestavlja jo 10 vasi, in sicer Borovak pri Podkumu, Gorenja vas, Mali Kum, Padež, Osredek, Podkum (Šentjurij), Rtiče, Rodež, Sopota, Šklendrovec.
Zgodovina Šentjurija
O začetkih kraja ni veliko znanega, domnevno je bilo poseljeno med višinsko kolonizacijo. Prvič se pojavi v pisnih virih v 2. polovici 13. stoletja. V urbarju iz leta 1267 je navedena naselbina Kum s 18 hubami in 5 župami. Okoli leta 1200 se je prvič pojavilo ime Šentjurij. Ker ime izhaja iz imena svetnika, naj bi v kraju stala kapelica ali cerkev, posvečena Sv. Juriju. Pomemben regionalni fevdalni gospod je bila Cerkev, ki si je lastila tretjino okoliške zemlje. Leta 1789 je bil Jožef Čop zapisan za posestnika posesti petih zemljakov. Družina je še leta 1791 bivala v gradu na hribčku. Stari dolgovi graščakov so terjali nova posojila, zato se je posest skrčila. Leta 1844 je posest prevzel zadnji podšentjurski graščak Jožef III. Čop. Najprej je Šentjurij spadal kot podružnica pod svibensko faro. Kot njena podružnica se omenja leta 1526, leta 1787 pa se je ločil od svibenske župnije in Šentjurij je od leta 1806 samostojna župnija. Ko so leta 1850 uvedene občine, je Šentjurij pripadel občini Sveti Križ v Svibnu. Šele zadnja leta je župnija zopet dobila svoj sedež v Šentjuriju. Županovali so le večji posestniki in vaški mogotci.
Geologija Okoliške kamnine so permske starosti, ko so se menjavali glinasti skrilavci in kremenovi peščenjaki z redkimi vložki apnenca ter rdeči in zelenkasti peščenjak, meljevec, glinovec in konglomerat. V obdobju triasa se je na kamninski podlagi razvil dolomit s plastmi sljudastega meljevca, peščenjak in skrivalec ter apnenec, pojavlja pa se tudi glinast skrilavec, keratofirski tuf in skladovit masivni dolomit.
Podnebje Podkum spada med območja z zmernim celinskim srednjeevropskim podnebjem, ki je sicer značilno za večji del Slovenije, kjer se celinskost stopnuje proti severovzhodu. Prevladujejo topla poletja in hladne zime.
Znamenitosti
Čopova hiša (zadnje bivanje Šentjurskega graščaka) Orlek Kuzenberk (zakopano zlato tele) Spomenik izgnancem Cerkev sv. Jurija v Šentjuriju (najstarejša oblika imena naselja) Cerkev sv Lenarta na Rodežu Cerkev sv. Brikcija v Rtičah Cerkev sv. Uršule v Borovaku Cerkev sv. Jakoba v Padežu Slap Sušjek v Sopoti Naravno okno v Sopoti Geodetsko obeležje (piramida) Medvedova domačija Lipa na Malem Kumu Kum (1219) Solzice Legenda o sv. Neži
Sklici
Kategorija:Naselja Občine Zagorje ob Savi Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji